Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
26 epizod
26 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.
Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh, zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, s čemer pa posredno razbije tudi svojo družino. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianist: Klemen Golner John Gabriel Borkman – Igor Samobor Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner Ella Rentheim – Saša Pavček Erhart – Klemen Janežič Fanny Wilton – Pia Zemljič Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib Sobarica – Maša Grošelj Frida – Sara Gorše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Režiser Klemen Markovčič je kot predstavnik Radia Slovenija leta 2019 sodeloval pri mednarodnem projektu Raised to Be Free (Vzgojeni za svobodo). Vanj so se, na pobudo Radia Romunija, povezale evropske nacionalne radijske hiše iz bivših držav tako imenovanega vzhodnega bloka z namenom, da bi današnjim rodovom otrok in mladih odraslih predstavile podobo socializma v kratkih, dobrih dvajset minut dolgih radijskih dokumentarnih zgodbah. Markovčič nam s svojo dokumentarno oddajo z namenom predstavi eno izmed dobrih praks socializma, posebnega fenomena poletnih kolonij v otroških letoviščih. Nekatera izmed njih so še danes odličen primer socialno nepristranskega, finančno ugodnega in skrbno organiziranega počitnikovanja otrok in mladih odraslih. Splošno dobre in človeške prakse se torej, po temeljnem sporočilu te dokumentarne zgodbe, ne smejo nikoli spremeniti. Ne glede na družbene sisteme. Sicer pa je Otroško letovišče Pacug prav letos (2024) praznovalo šest desetletij obstoja. Prvi otroci, ki so se udeležili kolonij v tem letovišču, so torej danes stari že krepko čez šestdeset let, želimo pa si, da bi najmanj še šestdeset generacij otrok in mladih odraslih imelo možnost prvič uzreti morje prav v Pacugu. Najlepše pa bi bilo, da bi bil Pacug široko dostopno otroško letovišče za vedno. Avtor in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Laren Polič Zdravič Sogovorniki – Darja Groznik in Urška Vrtačnik, Zveza prijateljev mladine Slovenije; vzgojitelja – Liza Lozar Zajec in Nejc Lavrič Drenik; mlada odrasla – Flores Oven in Armin Đambić Sodelujoči – Uroš Abramović, Megi Češnovar, Zoja Finkšt Požar, Jošt Levičnik, Adam Lombergar, Neža Prohinar, Peter Pustišek, Aleksej Smrdelj, Kim Tomšič Bazina in Mark Vovk Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Pacugu in studiih Radia Slovenija avgusta in septembra 2019
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala številne značajske vloge, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgeom v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961 ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi poudarimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadeni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznovrstne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Za pisavo Matjaža Kmecla je značilna iskrena zavzetost za tisto, čemur se je včasih reklo svoboda, sočutje in ustvarjalnost v kolikor toliko pravično urejeni socialni družbeni ureditvi. Danes imajo te besede, če se jih še pozna, drugačno, manj zavezujočo vsebino. Kar pa se nas še dotakne, morda tudi zaradi osebne izkušnje, je vojna, ki podaljšuje trpljenje v nevojne dni in leta. Prav o tem govori tudi radijska igra Intervju iz leta 1968. Režiser: Žarko Petan Tonski mojster: Dušan Mauser Intervjuvanka – Duša Počkaj Novinar – Janez Hočevar Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1968.
Dogajanje radijske igre sproži smrt delavke. V običajnih pripravah upravnih organov kolektiva na delavkin pogreb pa se razkrije vsa grozljiva medčloveška odtujenost. Ta je namreč v kolektivu, pa tudi v zasebnem življenju, tako globoko zasidrana, da raziskava življenja umrle delavke ne razkrije ničesar razen premajhne ali celo nikakršne povezanosti posameznika z družbo. Šele ko se človek poslovi od tega sveta, se razkrije njegova prava vrednost, ki mu jo seveda priznajo drugi. Po taki vrednostni lestvici so nekatera življenja vrednejša od drugih, kot je ob dokončnem slovesu tudi žalost večja ali manjša. Tak je pač ta človeški svet. Zato je edino, kar zares šteje, intimna izkušnja lastnega življenja. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Sekretar – Ivo Ban Tajnica – Marjana Brecelj Predsednik sindikata – Danilo Benedičič Šef oddelka – Janez Albreht Delavka – Maja Šugman Produkcija uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1981.
Monodramo je dramska igralka Polona Vetrih večkrat odigrala na slovenskih odrih, tokrat pa tudi v zvočni različici. Kot užaloščena vdova se spominja svojih umrlih soprogov in na humoren način prikazuje različne like ovdovelih soprog. Igra je v spomin skladatelju Alešu Kersniku, ki se je od tega sveta poslovil septembra letos. Kersnik, rojen leta 1943, se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani nekaj časa izpopolnjeval na Inštitutu za jazz v Gradcu. Obenem je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Sodeloval je v različnih jazzovskih ansamblih in z njimi nastopal na jazzovskih festivalih po Evropi. Nastopal je tudi s pop ansamblom Delial, ki je na začetku 70. let preteklega stoletja veljal za eno najboljših slovenskih in jugoslovanskih pop skupin. Zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih je s svojo glasbo za različne popevke in izvajalce obogatil jugoslovanski festival zabavne glasbe v Opatiji in Slovensko popevko. V začetku osemdesetih pa se je posvetil predvsem pisanju skladb za radijske igre za otroke in scenski glasbi za radio, televizijo in gledališče, pa tudi šansonom. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 60 radijskih iger, za katere je zasnoval avtorsko glasbo. Žal se z vsakim takšnim odhodom plast za plastjo nepreklicno poslavlja tudi obdobje, ki so ga ljudje, ki odhajajo, zaznamovali s svojo prisotnostjo in ustvarjalnostjo. Prevajalec: Sergej Verč Avtor besedil za songe: Milan Dekleva Realizacija: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pianistka: Alenka Čontala Naber Užaloščene soproge – Polona Vetrih Produkcija Igranega programa Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100. obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in v režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Rodovom je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf? iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto dni pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa zajemajo radijske igre za otroke, to kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, je morda treba spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklice Delfine in lisice Zvitorepke po zgodbi Kristine Brenkove in v režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam le prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, tako pa tudi njen nezanemarljivi šansonjerski opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Osrednja osebnost komedije Madame Sans Gene po predlogi francoskega dramatika Victoriena Sardouja, znanega predvsem kot obrtno spretnega pisca z nemalo duhovitimi domislicami, je perica Catherine Hübscher iz 18. stoletja, v upodobitvi Duše Počkaj, ki po revoluciji postane vojvodinja Danziška. Sicer pa revolucionarji po uspeli francoski revoluciji pozabijo na svoje korenine in se začnejo vesti kot prejšnji tirani, le Madame Sans Gene ne. Prevajalec: Miran Jarc Avtor radijske priredbe: Peter Zobec Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Katarina – Duša Počkaj Napoleon – Stane Sever Lefebvre – Polde Bibič Fouché – Jurij Souček Grof Neipperg – Janez Albreht Kraljica Karolina – Slavka Glavina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963
Zgodba o na smrt bolnem mladem Davidu, katerega zadnja želja je, da bi izgubil nedolžnost in spal z žensko, preden se poslovi od tega sveta. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Svetovalka za govor: Suzana Köstner David – Jernej Gašperin Duhovnik – Borut Veselko Munaza – Sabina Kogovšek Maggie – Nina Valič Mož želja – Saša Tabaković Cheryl Morris – Saša Pavček Voznik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2013
"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva." Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in prepletu s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost – v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju, zakaj užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Dokumentarna radijska igra, nastala v soavtorstvu Mojce Delač, Luke Hvalca in Saške Rakef, ki podpisuje tudi njeno režijo, je bila posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je leta 2023 v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Ta neobičajna dokumentarna zgodba, ki je združila moči ustvarjalcev z vseh treh nacionalnih radijskih programov Radia Slovenija, pa je umeščena tudi med finaliste 29. edicije Festivala Phonurgia Nova. Festival, ustanovljen leta 1986, je sicer najstarejši in najprestižnejši dogodek na področju ustvarjalnega radia, zvočne umetnosti in podkastov v Franciji. Strokovna žirija je tokrat izbirala med 336 prijavljenimi deli iz 27 držav, v petih tekmovalnih kategorijah. Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Pripovedovalec – dr. Evgen Bavčar Sodelujoči – Mojca Delač, Luka Hvalc, Francesco Gargiulo, Saška Rakef, Urban Gruden, Kristina Kappelin Produkcija Radia Slovenija. Posneto v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri, v Neaplju in studiih Radia Slovenija maja 2023.
Dan reformacije bomo počastili tudi z radijsko igro po znamenitem delu evropskega humanizma enega najpomembnejših mislecev tistega časa. Besedilo pa presega samo kritiko, saj si privošči občečloveške lastnosti in način življenja posameznih družbenih slojev. S svojo kritiko je hotel spodbuditi cerkvene in posvetne voditelje, da bi skupaj prenovili Katoliško cerkev. Zavzemal se je za dostopnost Svetega pisma vsakomur v njegovem jeziku, kar je bila ena glavnih zahtev reformacije, poleg kritike nezdravih cerkvenih razmer in zagovora razmer znotraj Cerkve, kar je javno podpiral. Režiser in prirejevalec: Zvone Šedlbauer Prevajalec: Anton Sovre Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Norost – Nataša Barbara Gračner Erazem: Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2014.
Besedni spopad dveh parov staršev zaradi pretepa njunih enajstletnikov razgrne tančico vljudnosti in besedičenja, s tem pa pokaže na prikrito agresijo, nestrpnost. Sprva vljudnostni pogovor se sprevrže v pravo katastrofo, ki nima nobene zveze z začetnim sporom otrok, veliko več pa pove o skrhanih odnosih in postopnem razpadanju parcialnih zavezništev med nezadovoljnimi zakonci. Režiserka: Špela Kravogel Prevajalec: Aleš Berger Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Véronique Houillé – Jana Zupančič Michel Houillé – Uroš Smolej Annette Reille – Iva Krajnc Bagola Alain Reille – Sebastian Cavazza Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2024.
Svet avtorjevega besedila je polariziran: prvi pol je zunaj, v realnem in kodiranem svetu, drugi pa ostaja v velikih sanjah, v katere zmore človek, ko odvrže vse staro, privajeno, in postane svoboden. Realnost je torej podobna velikim sanjam, je njihova matrica, saj bi brez njih zmeraj ostali zunaj, neizpolnjeni. Zato avtor pravi: "Sanj nikakor ne smemo ukiniti. Toda Zupančičeva čakalca v nasprotju z Beckettovima v igri Čakajoč Godota natanko vesta, kaj ju čaka: enkrat se bo zgodilo, enkrat bo vse Eno.” Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Pripovedovalec - Tone Gogala Melon - Aleš Valič Belon - Ivo Ban Dekle - Nataša Ralijan Moški - Saša Miklavc Lovec - Franc Markovčič Ženska - Marijana Brecelj Uradnika - Zoran More, Grega Čušin Šofer - Borut Veselko Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.
V igri avtor obravnava prikrojevanje zgodovine in ga ilustrira s primerom iz grške zgodovine, z znamenito bitko med Špartanci in Perzijci v termopilski soteski. Dogajanje prikazuje turistični ogled Termopil, ki postane zelo nenavaden: medtem ko vodnik razlaga turistom potek bitke po Herodotovih pričevanjih, se pred njimi pojavijo zgodovinske osebe, ki v imenu resnice protestirajo proti Herodotovi zgodovinski laži in razkrijejo izid termopilske bitke kot umazano politično spletko iz tekmovanja med Šparto in Atenami za prestiž v Grčiji. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Vodnik - Ivo Ban Prvi turist - Brane Završan Drugi turist - Marko Okorn Vojskovodja Leonidas - Jurij Souček Tretji turist - Aleš Valič Četrti turist - Aleksander Valič, Herodot - Boris Kralj Hidarnes - Miha Baloh Efialt - Boris Juh Atenades - Kristijan Muck Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1984.
Satirična komedija se dogaja v manjši slovenski vasi, nekakšnih sodobnih Butalah, liki so popularni Vandotovi junaki iz slavnega Kekca, postarani za štiri desetletja: Kekec je štiridesetletni župan, ki se pripravlja na poroko, Rožle je vaški župnik, Bedanc podjetnik, Kosobrin zeliščar in bioenergetik, Pehta je jasnovidka in šlogarica. Vsi zapleti in ljubezenske težave pa se iztečejo v srečen konec. Režiser: Aleš Jan, dramaturg: Pavel Lužan, tonski mojster: Matjaž Miklič. Kekec – Janez Škof Rožle – Zvone Hribar Bedanc – Franc Markovčič, Mojca – Maja Martina Merljak Anja – Sabina Kogovšek Kosobrin – Niko Goršič Pehta – Marijana Brecelj Feri – Rok Matek Kekčevo pesem je na harmoniko igral Marko Krebs. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2007.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Neveljaven email naslov