V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.

Kako nastajajo, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo?

V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.

»Prejšnji teden smo že govorili o glukozi, najznačilnejšem monosaharidu iz skupine spojin ogljikovih hidratov. Danes pa se bomo dotaknili, kako se monosaharidi vežejo v disaharide in polisaharide. Ogljikove hidrate najprej delimo na monosaharide. Oni predstavljajo osnovne enote kot gradnike vsem ostalim ogljikovim hidratom. Disaharidi so sestavljeni iz dveh osnovnih monosaharidnih enot. Na tem mestu lahko dodamo še eno poimenovanje, ki ga lahko uporabljamo namesto disaharidov, in sicer so to oligosaharidi. Ti zajemajo vse tiste ogljikove hidrate, ki so zgrajeni iz dveh pa vse tja do desetih osnovnih monosaharidnih enot. Zadnja skupina ogljikovih hidratov so polisaharidi. Ti so sestavljeni iz velikega števila osnovnih monosaharidnih enot, ki jih je lahko skupaj tudi več tisoč.

Predstavljajmo si osnovne monosaharidne enote, na primer glukozo, kot eno legokocko. Če dve legokocki združimo, dobimo disaharid. Princip nastanka disaharida v naravi je enak, vendar se pri tvorbi disaharidov odcepi molekula vode. Zagotovo ste že slišali za izraz kondenz. Ta se naredi pri čezmerni vlagi, torej vsi vemo, da kondenz predstavlja izločeno vodo. Tako si lažje zapomnimo, da se kemijska reakcija, pri kateri se odcepi voda, imenuje kondenzacija. Vez, ki drži skupaj osnovne monosaharidne enote, je etrska. To pomeni, da je med njima le atom kisika. Ta etrska vez ima pri ogljikovih hidratih svoje posebno ime. Nemesto etrska jo imenujemo glikozidna vez.

Poglejmo še nastanek polisaharidov. Njihov nastanek v naravi omogočajo določeni encimi. Pri škrobu sodeluje več tisoč osnovnih monosaharidnih enot, v tem primeru molekul glukoze. Če vklopimo domišljijo, si predstavljajmo, kako se združi več tisoč legokock. V resnici se pri tem združevanju podobno kot prej odcepi molekula vode in nastane etrska oziroma glikozidna vez, kot smo jo poimenovali že prej . To je še vedno reakcija kondenzacije, a ker imamo tako veliko število osnovnih enot, ki se združujejo druga poleg druge, lahko to reakcijo poimenujemo tudi polimerizacija. Ker glukoza deluje kot osnovni gradnik, ki mu rečemo monomer, združevanje monomerov prinese polimer. V našem primeru je ta polimer škrob. Najpravilnejše poimenovanje te reakcije je kondenzacijska polimerizacija, saj na ta način povemo, da gre za združevanje res velikega števila osnovnih enot, pri čemer se ob vsaki vezavi odcepi molekula vode.« – mag. Nina Ličen Goričan

Do oddaje Radijska učilnica, v kateri smo govorili o glukozi, lahko dostopate s klikom na spodnjo povezavo.