Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
39 epizod
39 epizod
Poslušalke in poslušalci se redno preizkušajo v poznavanju različnih tematik. Radijski kviz tvori pet različnih vprašanj, na katera se odgovarja pritrdilo ali nikalno. Na vsa vprašanja mora tekmovalec odgovoriti v šestdesetih sekundah.
Ljudje po vsem svetu obeležujejo zimo in praznične dni na najrazličnejše načine, pogosto z običaji, ki odražajo lokalno kulturo, zgodovino in naravne razmere. Nekateri običaji so popolnoma edinstveni in nas presenetijo s svojo izvirnostjo. Nekateri sežejo globoko v preteklost, kot na Norveškem, kjer na božični večer skrivajo metle, da bi preprečili "krajo" čarovnic, to smo spoznali minuli teden. Ti običaji nas učijo, kako zima in prazniki po svetu povezujejo ljudi z naravo, skupnostjo in njihovimi koreninami. Pridružite se nam pri raziskovanju teh edinstvenih zimskih tradicij, ki nam odkrivajo bogastvo in raznolikost svetovne kulture! Teza 1: Na Islandiji je običajno, da na božični večer vsak član družine dobi knjigo kot darilo. DA / NE Teza 2:Snežni kristali so sestavljeni iz popolnoma čiste vode. DA / NE Teza 3: V Belgiji je običajno, da na novo leto otroci zjutraj zbudijo starše z zvončkom. DA / NE Teza 4: Ledeni hoteli, narejeni iz snega in ledu, obstajajo samo na Antarktiki. DA / NE Teza 5: V Kanadi je običajno, da se na novega leta dan plava v zamrznjenih jezerih. DA / NE
Zima je čas, ko si narava nadene svojo belo odejo in nas obdari z edinstvenimi radostmi ter čari, ki jih prinaša ta letni čas. Ta letni čas smo podrobneje spoznali v radijskem kvizu, ki je poslušalcem razkril, zakaj na Norveškem na božični večer skrivajo metle. Vam je jasno, zakaj? Teza 1:Zima nastopi zaradi povečane oddaljenosti Zemlje od Sonca. DA / NE Teza 2: Polarni dan in polarna noč sta možna samo na zemeljskih polih. DA / NE Teza 3: Sneg absorbira zvok in zmanjša hrup v okolici. DA / NE Teza 4: Najhladnejše mesto na svetu je Vostok na Antarktiki. DA / NE Teza 5: Na Norveškem na božični večer ljudje pospravijo oziroma skrijejo metle. DA / NE
Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren. Več kot odlična priložnost, da smo na to temo pripravili tokratni radijski kviz. Poslušalki Rozi je uspel veliki met, pravilno je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kaj pa vi, kako bi se odrezali? Teza 1: France Prešeren je bil prvi pesnik, ki je pisal v slovenskem jeziku. DA / NE Teza 2: Podoba Franceta in verz iz Zdravljice krasita slovenski evrski kovanec za 1 evro. DA / NE Teza 3: Po Prešernu se imenuje prva slovenska vrtnica. DA / NE Teza 4: rešeren je bil imenovan za narodnega pesnika že v času svojega življenja. DA / NE Teza 5: Mnogi slovenski glasbeniki so že uglasbili kakšno izmed Prešernovih pesmi, a prvega slovenskega raperja, ki bi to storil, še čakamo. DA / NE
Pred dnevi smo obeležili svetovni dan pozdrava, zato smo tokratni kviz namenili različnim svetovnim pozdravom. Naučili smo se, da so načini pozdravljanja po svetu sila različni, kar je nekje običajno, je drugje lahko žalitev. Kaj pa kazanje jezika, se to v Tibetu sme? Kaj nam s tem sporoča človek, s katerim smo se pravkar srečali. Poslušajte tokratni radijski kviz! Teza 1: V Japonski kulturi je priklon globlji, če želite izraziti večje spoštovanje. DA / NE Teza 2: V Indiji je pozdrav "Namaste" spremljan s stiskom rok. DA / NE Teza 3: V Tibetu je pozdrav s kazanjem jezika način izkazovanja spoštovanja. DA / NE Teza 4: Eskimski pozdrav vključuje drgnjenje nosov. DA / NE Teza 5: Mahanje je univerzalni način pozdravljanja. DA / NE
Tokrat smo kviz posvetili vremenu in ekstremnim vremenskim pojavom. Zmaga je tokrat pripadla poslušalki Milki, ki je pravilno odgovorila na spodnja vprašanja. Bi se dobro odrezali tudi vi? 1. V zadnjem desetletju je Slovenija beležila več vročinskih valov kot kadarkoli prej. DA / NE Najvišja temperatura, izmerjena v Sloveniji, je bila v Piranu, leta 1950. DA / NE 3. Najmočnejši veter, izmerjen v Sloveniji, je pihal v Vipavski dolini leta 1984. DA / NE 4. Slovenija ima največ padavin v zahodnem delu, zlasti v Posočju. DA / NE 5. Snežinke imajo vedno šest stranic. DA / NE
Na današnji dan leta 1898 se je rodil naš veliki olimpionik Leon Štukelj, zato smo kviz tokrat posvetili olimpijskim igram. Poslušalci Robert, Bojan in Jože so delovali suvereno, a je bilo njihovo znanje luknjasto, do cilja je uspešno prispela šele poslušalka Jelena, ki ji je Blaž Maljevac na koncu celo malce pomagal. Prisluhnite tokratnemu kvizu in osvežite svoje znanje na temo olimpijskih iger. 1. Olimpijski ogenj pred pričetkom iger vedno prižgejo v središču grškega mesta Atene? DA / NE 2. Letošnje poletne igre so potekale v Parizu, naslednje pa bodo v Los Angelesu. DA / NE 3. Naš olimpionik Leon Štukelj je zaključil medicinsko fakulteto v Zagrebu. DA / NE 4. Športnik z največ olimpijskimi medaljami je plavalec Michael Phelps. DA / NE 5. Antične olimpijske igre so trajale 12 dni. DA / NE
Radijski kviz tokrat o mestu Nova Gorica in o našem studiu v njem. Bi znali odgovoriti na ta vprašanja? Odgovori v posnetku. 1. Novogoriški studio je pričel z oddajanjem sočasno z Radiem Koper, to je leta 1949. DA / NE 2. Severno od Nove Gorice se dviga hrib Skalnica, na njem pa je več vrhov. Eden se imenuje Biblijska gora. DA / NE 3. Znameniti ločni most čez reko Sočo v Solkanu na bohinjski železnici Jesenice – Nova Gorica je dolg 85 metrov. DA / NE 4. Nova Gorica je najstarejše slovensko mesto. DA / NE 5. Iztok Mlakar je snemal svojo prvo kaseto v studiu Nova Gorica. DA / NE
Ta mesec je osrednja tema torkovega kviza požarna varnost, pokrovitelj pa Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Tokratna vprašanja niso bila pretirano zahtevna. Že poslušalki Barbari, ki nas je prva poklicala, se je zataknilo le pri zadnjem vprašanju. Barbara je pripravila dober teren Jelki, ki je brez težav odgovorila na vsa vprašanja in postala zmagovalka zadnjega kviza v mesecu oktobru. Teza 1: Kot najbolj pripravljen slovenski kraj v primeru izbruha požara v naravi je bilo lani razglašeno naselje Požarje. Odgovor: Ne Teza 2: Vsi gasilni aparati so primerni za gašenje vseh vrst požarov. Odgovor: Ne Teza 3 Zgorevanje plastike sprošča nevarne kemikalije, kot so dioksini, ki so izjemno škodljivi za zdravje. Odgovor: Da Teza 4 Goreče olje v ponvi lahko pogasimo z vodo. Odgovor: Ne Teza 5: Požarni alarm je najbolj učinkovito nameščen v kotih posamičnih prostorov. Odgovor: Da
Mesec oktober je mesec požarne varnosti, pokrovitelj tokratnega kviza pa Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, ki je poslušalcu Vladimirju podaril gasilni aparat. Vladimir je imel v tem jutru srečo, kar dvakrat bi skoraj izpadel iz kviza. Prisluhnite, kje se je najbolj zatikalo, a se je na koncu vendarle vse dobro izšlo. Teza 1: Pri nas je živa vraža, da se moramo, brž, ko zagledamo dimnikarja, prijeti za nos! DA / NE Teza 2: Gasilne aparate lahko uporabljamo neomejeno število let, če jih redno pregledujemo. DA / NE Teza 3: Teza: Prvi korak pri evakuaciji je preizkusiti kljuko vrat, da ugotovimo, ali so vrata vroča. DA / NE Teza 4: Pri požaru v avtu je treba takoj odpreti pokrov motorja in poskusiti pogasiti ogenj. DA / NE Teza 5: Gasilski aparati za gospodinjstva so pogosto polnjeni s peno ali prahom. DA / NE
Tako hitro ste rešili tokratni radijski kviz, da bi skoraj zagorelo. Zataknilo se je pri preverjanju zadnje teze, a je z nekaj pomoči kviz prestal jutrnaji izziv. Kako bi se pa vi odrezali? Ta mesec je osrednja tema kviza požarna varnost, pokrovitelj kviza pa je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Teza 1: Prvi požarni javljalnik oz javljalnik dima je bil patentiran ob koncu 19. stoletja. DA / NE Teza 2: Električna napeljava je pogost vzrok požarov v starejših zgradbah. DA / NE Teza 3: Kadar gori električna naprava, jo je najbolje pogasiti z vodo. DA / NE Teza 4: Statistična regija, ki ima največ prebivalcev s priimkom Požar je primorsko-notranjska. DA / NE Teza 5: V primeru požara v zaprtem prostoru je pomembno najprej odpreti vsa okna. DA / NE
Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Kviz na temo ognja je vseboval tudi trditev, da je treba po končanem kurjenju v naravi ogenj in žerjavico pokriti z vejami ali dekami. Ta teza je napačna, ker povečuje nevarnost požara. Namesto tega je potrebno ogenj in žerjavico popolnoma ugasniti z vodo ali s peskom oziroma prstjo, saj to zagotavlja, da ni več žarišč, ki bi lahko povzročila ponovno vžiganje. Pokrivanje z vejami ali dekami lahko ognju omogoči, da tli pod površjem in se kasneje ponovno razplamti, kar je zelo nevarno. Kaj pa ostala vprašanja? Kako bi se v radijskem kvizu odrezali vi? Pokličite nas vsak torek, ob 07.30 na telefonsko številko 05 668 55 20. Vabljeni! Teza 1: Kresník je slovanski bog ognja in sonca DA / NE Teza 2: Po končanem kurjenju v naravi je treba ogenj in žerjavico popolnoma pokriti z vejami, še raje z dekami. DA / NE Teza 3: Olimpijski ogenj na zadnjih igrah so prižgali z rezervnim plamenom. DA / NE Teza 4: Električna kolesa, električne skiroje, mobilne telefone polnimo le, ko smo prisotni v bližini. DA / NE Teza 5: Teza: Več kot polovica požarov v domovih se začne v dnevni sobi. DA / NE
Na mednarodni dan kave je bila tematika kviza kot na dlani. Bi znali odgovoriti na tokratna vprašanja našega nagradnega kviza? 1. Kava izvira iz Latinske Amerike, kjer so jo prvi začeli gojiti. DA / NE 2. Znanstvene študije so pokazale, da lahko zmerno uživanje kave zmanjša tveganje za nekatere kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. DA / NE 3. Prvi kavni filter so izumili v 17. stoletju na Nizozemskem. DA / NE 4. Kofein je naravni pesticid, ki kavo ščiti pred škodljivci. DA / NE 5. V Sloveniji povprečno oseba na leto popije več kot 5 kg kave. DA / NE Če ne veste, prisluhnite posnetku. • Odgovor: Da • Obrazložitev: Slovenija spada med države, kjer je pitje kave priljubljeno, s povprečno porabo več kot 5 kg kave na prebivalca na leto. To jo uvršča med države z višjo porabo kave na svetu, čeprav ne dosega porabe v Skandinaviji, kjer je ta še višja.
V jutranjem kvizu smo se tokrat posvetli jeseni? Spraševali smo se, koliko vitamina C ima kostanj, kdaj lahko opazujemo Leonide na nebu in kaj se dogaja z ravnjo klorofila v listih v tem času. Veliko klicateljev se je zvrstilo, med rubriko smo se veliko nasmejali, a najslajše se je smejala Irena, ki je z nekaj pomoči uspešno rešila izzive tokratnega kviza.
Evropski teden mobilnosti je pobuda Evropske komisije, ki že od leta 2002 spodbuja lokalne skupnosti, da predstavijo svoja mestna središča v drugačni luči in izvedejo različne ozaveščevalne aktivnosti in ukrepe, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza. Tudi tokratni kviz je zaznamovala ta pobuda Evropske komisije, prisluhnite, kako nam je kviz uspelo rešiti šele v petem poizkusu. Kaj pa vi, kako bi se odrezali?
Med rednimi tekmovalci radijskega kviza je tudi poslušalec Boris. Poznamo ga po tem, da nas vedno pokliče iz postelje, takoj, ko se prebudi, pravzaprav. To nam med pogovorom tudi sam prizna. A očitno je takrat Boris najbolj zbran. V tokratnem kvizu mu je skoraj dvakrat zdrsnilo, a je na koncu odnesel celo kožo. Osrednjo nagrado, pravzaprav. Bi jo tudi vi? 1. Izraz »pasji dnevi« ni povezan s psi, ampak z ozvezdjem, saj so se za stare Grke in Rimljane vroči poletni dnevi pričeli, ko je skupaj s soncem pričela vzhajati tudi pasja zvezda ali Sirij. DA / NE 2. Čudovita zimzelena skladba »Poletna noč« izpod peresa Elze Budau, ki jo je zapela Marjana Deržaj, poje takole: »Poletna noč bila je najin dom / vse stene iz dreves za strop peró. DA / NE 3. Preden smo prevzeli latinsko poimenovanje mesecev, sta se julij in avgust imenovala mali srpan in veliki srpan. DA / NE 4. Prve moderne poletne olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah. Sto let kasneje, torej leta 1996, pa so potekale v Barceloni. DA / NE 5. Tudi komarji so del poletja. Te leteče, žvižgajoče in pikajoče nadloge so na Zemlji prisotne že več kot 100 milijonov let. DA / NE
Radijski kviz smo tokrat obarvali s šolsko tematiko. Kaj ne, ko pa je prvi september pred vrati. V tokratnem kvizu se je preizkusilo kar nekaj tekmovalcev, a le Radici je uspelo priti do konca. Tekmovalcem se je najbolj zatikalo pri vprašanju jezika, v katerem se izvaja pouk na nekaterih območjih Slovenije? Bi se zataknilo tudi vam? 1. Prva javna šola na Slovenskem je bila ustanovljena v 18. stoletju. DA / NE 2. Slovenski maturanti vsako leto sodelujejo v največjem sinhronem plesnem dogodku na svetu. DA / NE 3. Slovenija je ena izmed redkih evropskih držav, kjer je pouk v javnih šolah brezplačen. DA / NE 4. Slovenija je država, kjer se osnovnošolski pouk izvaja izključno v slovenskem jeziku. DA / NE 5. : Prvi slovenski učbenik je napisal Primož Trubar. DA / NE
Jutranji kviz bi se skoraj sprevrgel v popoldanskega, a smo zadnji hip prišli do pravilnih odgovorov. Kdo, predvsem pa kako smo uspeli priti do cilja, preverite s poslušanjem tokratne izvedbe. 1. Prva dokumentirana omemba Sečoveljskih solin sega v 13. stoletje. 2. Prvi avgustovski dan velja za sredino poletja v meteorološkem smislu. 3. Avgust je v Primorski regiji znan kot mesec burje, značilnega vetra, ki hladi obalo. 4. Portorož je znan po svojih zdravilnih morskih kopelih, ki so jih uporabljali že v rimskih časih. 5. Školjke iz Slovenskega morja so najokusnejše v poletnih mesecih, ko se temperatura vode zviša.
Poslušalka Jelka je pri radijskem kvizu tokrat modro počakala, da se je pred njo zvrstilo nekaj klicateljev, pozorno je poslušala, popravila napake svojih predhodnikov ter tako osvojila tokratni jutranji kviz. Bi ga tudi ti? 1. Zaradi poletne vročine človeško telo proizvaja več melanina, kar povzroči temnejšo kožo. DA / NE 2. Človeško telo potrebuje več kalorij poleti zaradi višjih temperatur. 3. Poletni čas, ki ga uvedemo vsako leto, zmanjša število prometnih nesreč zaradi daljših dnevov. DA / NE 4. Vdihovanje svežega morskega zraka na slovenski obali lahko pomaga pri težavah z dihanjem. DA / NE 5. V Sečoveljskih solinah uporabljajo leseno orodje, imenovano "gavero," za nabiranje soli. DA / NE
Jutranji kviz smo naphali z lahkotnimi poletnimi temami. Kljub temu kviz ni bil med najlažjimi. Tokrat ga je na "prvi klic" osvojil poslušalec Tomaž, ki nas je poklical še preden smo dobro zavrteli začetni avizo. Sprehodil se je čez kviz in olastninil priročno poletno nagrado Radia Koper. Bi se čez tokratne teze sprehodili tudi vi? 1. Dolge poletne noči lahko vplivajo na naš cirkadiani ritem in spanje. DA / NE 2. Poletne temperature lahko povzročijo razširjanje krvnih žil v telesu, kar vodi do znižanja krvnega tlaka. DA / NE 3. Vsi sončni žarki so enako škodljivi za kožo. DA / NE 4. Morska voda je poleti bolj slana zaradi višjih temperatur in izhlapevanja. DA / NE 5. Poletna nevihta lahko v zrak sprosti vonj po svežem, poznan kot "petrikor." DA / NE
Čas poletnih olimpijskih iger zaznamuje tudi naš radijski kviz. Tokratni pokrovitelj kviza je Olimpijski komite Slovenije, nagrado pa si je tokrat prislužila poslušalka Barbara. Pravilno je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, bi se tudi vi dobro odrezali? 1. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni je bil slovenski zastavonoša na otvoritvi Rajmond Debevec. DA / NE 2. Prvo atletsko olimpijsko medaljo je za Slovenijo osvojila Brigita Bukovec. DA / NE 3. Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je na olimpijskih igrah prvič nastopila leta 2000 v Sydneyu. DA / NE 4. Slovenija je na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila vsaj eno zlato medaljo. DA / NE 5. Dan slovenskega športa je državni praznik, ki se praznuje 23-ega septembra. DA / NE
Neveljaven email naslov