Najvišje police v omarah so še vedno narejene tako, da jih lahko doseže moški, ne pa povprečno visoka ženska. Temperatura v ustanovah in javnih prostorih je prilagojena moškemu in ne ženskemu telesu; zanje bi bila optimalna, če bi bila nekaj stopinj višja. Tudi avtomobilski varnostni pas je bil dolgo časa ustvarjen le za povprečno visokega moškega. In ali ste vedeli, da so denimo simptomi srčnega infarkta pri ženskah pogosto precej drugačni kot pri moških in da so ženske zaradi tega velikokrat napačno medicinsko obravnavane? O tem piše novinarka Caroline Criado Perez v svoji, na številnih študijah temelječi, knjigi z naslovom Nevidne. V današnji oddaji Radiosfera sicer nismo toliko govorile o tem, zakaj je svet okoli nas po večini narejen po moški meri, temveč o temi, ki je bila v znanstveni sferi dolgo časa povsem zanemarjena. Govorile smo o spolu kot spregledani spremenljivki v medicini. Raziskave namreč kažejo, da spol pomembno vpliva na potek bolezni, delovanje zdravil, stranske učinke in izide zdravljenja. Zanimalo nas je, zakaj je bilo žensko telo v zgodovini medicine tako dolgo obrobna tema in kakšne posledice ima to za ženske še danes. Gostji oddaje sta bili prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.