Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
255 epizod
255 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo.
Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogostostjo ena na 313.000 rastlin. Odgovor nam je tokrat pomagala poiskati profesorica za fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Marjana Regvar.
Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?
Kako gravitacija deluje kot "nevidna vrvica", zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja? Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.
Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije sneg.
Dlakavi mamut, orjaški ozkoglavi medved, ameriški mastodon. To je le nekaj ogromnih živali, ki so jih strokovnjaki do zdaj označili za izumrle. Na robu izumrtja je trenutno več kot milijon živalskih vrst. A kako vemo, da se primerki neke vrste res ne pojavljajo več v okolju? Na vprašanje poslušalke Zoje odgovarja dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec. Gostja: - dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport
Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol?
Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!
V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.
V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake.
Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi?
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.
Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.
V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.
Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega.
Neveljaven email naslov