Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Oddajo bomo namenili jazzovskemu opusu enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja. 7. julija letos je dopolnil častitljivih 90 let. V obdobju med letoma 1960 in 1965 je bil član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. V mladih letih mu je bil jazz celo bolj aktualen kot klasična glasba, danes pa kot sam pravi zanj obstaja »jazz samo v improvizirani, popolnoma svobodno improvizirani obliki.«
V oddaji vas bomo opozorili na nastope naših jazzistov na Ljubljanskem jazz festivalu, v nadaljevanju oddaje bomo predvajali skladbe z novih albumov saksofonista Blaža Švagana in zasedbe Ljubljanski jazz oktet.
Leonardi je stalnica slovenske glasbene scene že nekaj desetletij in je ključni akter nekaterih najpomembnejših slovenskih zasedb kot so Begnagrad, Miladojka Youneed in Quatebriga. Njegova najbolj stalna se imenuje Fake Orchestra, ustanovil jo je leta 1997. V svojem muziciranju so uporabljali neparne balkanske ritme, slovensko ljudsko pesem, jazzovske evergrine, južnoameriške melodije, italijanske popevke, španske romance in še kaj.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
Neveljaven email naslov