Fosilni ostanki mamutov na Slovenskem

Tokratne Sledi časa nas peljejo deset tisoč, sto tisoč, morda celo milijon let nazaj - v čas, ko so po danes slovenskih tleh lomastili mamuti. Za sabo so pustili številne fosilne ostanke, ki jih zadnjih dvesto let vsake toliko potegnemo na plano. Skozi pregled vseh do danes odkritih ostalin mamutov na Slovenskem nas vodijo paleontolog mag. Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter stari časopisni članki, ki so nastajali ob posameznih odkritjih.

Kosti so se kopačem v resnici druga za drugo kar luščile iz zemlje. Okostje je moralo ležati v zemlji kakšnih 10.000 do 80.000 let, zakaj za tolikšno dobo pred nami so utegnili mamuti hoditi okrog današnjega Kamnika. Razume se, da se je glas o znameniti najdbi jadrno raznesel po vsej okolici in radovedni Kamničani so danes neprestano romali proti Nevljam, da si od blizu ogledajo kosti svojega davnega soseda. Lega posameznih kosov, ki so jih še včeraj in danes dopoldne našli, daje slutiti že precej točne obrise celotnega okostja, škoda je samo, da je delavec, ki je menil, da ima staro hrastovo poleno v rokah, razbil eno stegnico in je s krampom polomil tudi nekaj reber.
JUTRO, 1938

V Vuhredu so na gradbišču nove hidrocentrale naleteli delavci pri razstreljevanju konglomerata nad levo obalo dravske struge na dele nenavadnega okostja, ki so ga poslali v Mariborski muzej. Tam so ugotovili, da dragocena najdba predstavlja mlevski zob mamuta ter dva dela spodnje čeljusti. To so že drugi sledovi mamuta, ki so jih odkrili v Dravski dolini. Pred dvema letoma so izkopali mamutov zob v bližini Limbuša na terenu, ki je sedaj poplavljen radi hidrocentrale na Mariborskem otoku.
SVOBODNA SLOVENIJA, 1953