Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja o rodoslovju
V oddaji Slovencem po svetu smo povezovali preteklost s prihodnostjo, iskali korenine in zgodbe, ki so jih spisale poti prednikov. Rdeča nit našega večernega druženja bo rodoslovje, s katerim se je gospod Alexander Grašič iz Toronta prvič srečal v osnovni šoli, ko so za domačo nalogo dobili izdelavo družinskega drevesa. Kako je začetna radovednost prerasla v bogat zbir podatkov o prebivalcih Bele Krajine, boste izvedeli v naši oddaji. V njej se bomo ustavili tudi na Ellis Islandu, tako imenovanem »otoku solz«, kjer hranijo podatke o milijonih potnikov, ki so se tam ustavili ob prihodu v ZDA. Kje vse lahko še poiščemo podatke o prednikih, na kaj moramo biti pri tem pozorni in kakšne zgodbe se rišejo ob brskanju po zaprašenih arhivih? O vsem tem v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravila Mojca Delač.
890 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja o rodoslovju
V oddaji Slovencem po svetu smo povezovali preteklost s prihodnostjo, iskali korenine in zgodbe, ki so jih spisale poti prednikov. Rdeča nit našega večernega druženja bo rodoslovje, s katerim se je gospod Alexander Grašič iz Toronta prvič srečal v osnovni šoli, ko so za domačo nalogo dobili izdelavo družinskega drevesa. Kako je začetna radovednost prerasla v bogat zbir podatkov o prebivalcih Bele Krajine, boste izvedeli v naši oddaji. V njej se bomo ustavili tudi na Ellis Islandu, tako imenovanem »otoku solz«, kjer hranijo podatke o milijonih potnikov, ki so se tam ustavili ob prihodu v ZDA. Kje vse lahko še poiščemo podatke o prednikih, na kaj moramo biti pri tem pozorni in kakšne zgodbe se rišejo ob brskanju po zaprašenih arhivih? O vsem tem v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravila Mojca Delač.
Odpravljamo se k našim rojakom v nemški Frankfurt, kjer so se tudi slovenski učenci v Evropski šoli posvetili tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, z učiteljico Brigito Lovenjak, ki ga je pripravila, pa smo se pogovarjali tudi o dogajanju tako v Evropski šoli kot tudi v slovenski dopolnilni šoli v slovenski skupnosti v Frankfurtu. Gostimo tudi zanimivega sogovornika, ki že šest let živi in dela v grški prestolnici Atene - dr. Tadeja Stepišnika Perdiha. Strojni inženir dr. Stepišnik Perdih v Atenah deluje na oddelku za vodne vire in okoljski inženiring Tehniške univerze. Ustavljamo pa se tudi v Srbiji, kjer se rojaki v Vršcu pripravljajo na zaznamovanje dvajsetletnice društva Kula in tradicionalno kulinarično prireditev Naša slovenska potica.
Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.
Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.
V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.
V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.
Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.
Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.
Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.
V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.
Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.
V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.
Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.
Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .
Neveljaven email naslov