Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
268 epizod
268 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Dvigovanje gladine morja s seboj prinaša vse pogostejše poplavljanje obalnih območij. Na slovenski obali se je v zadnjih 30 letih povprečna višina morja dvignila nekje med 10 in 15 cm. Vsako leto pa se zviša še za dodatne 4mm. Kako visoke vode se obetajo slovenski obali in kdaj, zdaj pomaga napovedovati Hidra, sistem umetne inteligence, ki so ga razvili slovenski strokovnjaki pod vodstvom prof. dr. Mateja Kristana s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo za okolje, kjer Hidro že vsakodnevno uporabljajo. Veliko zanimanje za uporabo te umetne inteligence je tudi drugod po Evropi.
V Radiosferi gostimo Prof. dr. Sašo Novak, nekdanjo sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, profesorico na podiplomski šoli, neumorno komunikatorko znanosti, ki ima za sabo uspešno in večkrat nagrajeno karierno- raziskovalno pot. Od žensk v znanosti do komuniciranja znanosti širši javnosti, o vsem tem sta se pogovarjali z Mojco Delač.
Od ponedeljka v Ljubljani, Radovljici in Domžalah poteka 19. festival gorniškega filma. Že od leta 2007 ga pripravlja Društvo za gorsko kulturo in je član Mednarodne zveze gorniškega filma. Na festivalu si je mogoče ogledati 32 plezalnih, alpinističnih, avanturističnih filmov ter filme o gorski naravi in kulturi, poleg tega pa tudi razstave in pogovore. Ob koncu bodo izbranim filmom podelili tudi več nagrad; ocenjevala jih bo mednarodna festivalska žirija, ki jo sestavljajo bolgarska novinarka in plezalka Tanja Ivanova, slovenska publicistka in filmska ustvarjalka Mojca Volkar Trobevšek ter švicarski režiser in alpinist Fulvio Mariani. S slednjim se je za Radiosfero pogovarjala Andreja Gradišar.
Danes bomo z Radiosfero potovali po poteh preteklosti. Levstikovo pripovedko o tihotapcu soli Martinu Krpanu večina dobro pozna. To, da se je na Slovenskem nekoč tihotapilo živo srebro, pa je verjetno malo manj znano. Zgodbo o tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj potrjujejo pisni viri - v uradnih spisih je že konec 17. stoletja pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Melhiorci. Kako je tihotapka sploh prišla do živega srebra, kako so jo ujeli in zasliševali, kako so ji sodili?
Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Kaj ima – sicer zelo hipotetičen in povsem nerealen – problem povečevanja populacije zajcev opraviti s polaganjem ploščic in kaj ima oboje skupaj opraviti s Fibonaccijevimi števili? Ta števila, poimenovana po italijanskem matematiku, ki je živel na prehodu iz 12. v 13. stoletje, definiramo kot vsoto prejšnjih dveh Fibonaccijevih števil, pri čemer moramo seveda izrecno povedati, kaj vzamemo za prvi dve števili. Še marsikaj zanimivega o Fibonaccijevih številih pa boste lahko slišali v oddaji Konstanta. Pogovarjali smo se z doktorico Vesno Iršič Chenoweth s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Dan Hicks, avtor svetovno odmevne knjige Brutalni muzeji, se prepričano zavzema za restitucijo artefaktov, ki so jih Evropejci v 19. stoletju iz koloniziranih dežel na silo prenesli v muzeje na stari celini
Radiosfera nas tokrat pelje v Hajastan, kot Armenijo imenujejo domačini. 3-milijonska država je znana po svoji hriboviti pokrajini in tem, da je bila prva država, ki je krščanstvo sprejela kot uradno vero. Nekoč velesila, ki je nadzorovala vse med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ima danes zaradi sporov zaprte meje z dvema od svojih štirih sosed – Turčijo in Azerbajdžanom. V oddaji smo skupaj z domačinko Nare Galstyan spoznali armensko hrano, obiskali nekatere od znamenitosti, poslušali armensko glasbo ter se naučili nekaj armenskih izrazov.
Po eksploziji reklam za različna vitaminska prehranska dopolnila nas zdaj vedno več zasebnih medicinskih centrov vabi še na intravenozne terapije z vitaminskimi infuzijami. Kako na tovrstno ponudbo gleda stroka? Ali, če sploh, je smiselno jemanje dodatnih vitaminov? Na Dunaj smo poklicali prehranskega strokovnjaka – nutricionista prof. dr. Jürgna Königa (Univerza na Dunaju) in posneli njegov odgovor. Za vas pa vprašanje: Kdaj ste zadnjič slišali, da bi v Sloveniji zaradi pomanjkanja vitamina C zabeležili primer skorbuta?
Čeberol'ca je ročno izdelana trajnostna alternativa vsem vrstam folij in vrečk. Namenjena je večkratni ponovni uporabi in tako nadomešča vrsto umetnih materialov s kratko življenjsko dobo. Za sevniško blagovno znamko stoji Tjaša Mesinger, ki je za svoj trajnostni izdelek v letu 2023 na Mednarodnem tekmovanju Wolrd Food Gift Challenge prejela tudi mednarodno nagrado za najboljši ekološki izdelek. O trajnosti, vračanju k naravi in podjetništvu v tokratni sredini podjetniški Radiosferi.
Litij je danes sinonim za baterije in elektromobilnost ter pomemben člen v prizadevanjih za zeleni prehod. Obenem ni brez resnih pomanjkljivosti. Ustrezna nahajališča litija na svetu so redka in ustvarjajo geopolitične napetosti. Izkoriščanje litija ima tudi resne posledice za okolje in terja veliko vode in energije. Kaj so torej možne alternative? Elementov, ki bi lahko zamenjali litij, je kar nekaj, najbolj obetaven pa je natrij.
Avtonomna prodaja domačih pridelkov lokalnih proizvajalcev brez zaposlenih trgovcev pri nas ni neznanka. Vsi poznamo recimo jajcemate in mlekomate, tudi tako imenovanih trgovin na zaupanje je že nekaj pri nas. Te so postavili nekateri kmetje v bližini svojih kmetij, da bi lahko, medtem ko prodajajo, hkrati opravljali dela na kmetiji. Na pridelkih, recimo vrečkah z domačo zelenjavo in škatlah z jajci, so tako nalepke s cenami, kupci pa točen znesek pustijo v zato namenjeni blagajni oz. škatli z majhno odprtino. Vse torej temelji na zaupanju. Pred nekaj meseci pa so na ljubljanski tržnici naredili korak naprej in postavili predelan mobilni zabojnik oz. mobilno hišico, ki je na prvi pogled povsem navadna lična trgovinica z lokalnimi pridelki. Z eno izjemo: v njej prav tako ni prodajalca.
V letošnjem letu SLOGA, platforma nevladnih organizacij, zaključuje projekt The future we want, prihodnost kot jo hočemo, pri katerem so poleg Slovenije sodelovali še partnerji v Romuniji, Franciji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji ter na Portugalskem in Finskem. Cilj je bil opolnomočenje mladih, ki so raziskovali alternativne oblike participacije za boljši jutri. Katero temo so izbrali in zakaj? Kako je bilo govoriti z odločevalci? Kako bodo zgodbo nadaljevali po končanem projektu? O tem s Klaro Jamnik, 27- letno udeleženko projekta in aktivno članico skupino za zagovorništvo, ki se bo Mojci Delač pridružila v četrtkovi Radiosferi.
Medtem ko je zlatarstvo eno od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, je toliko bolj zanimivo, da je svet zlatarstva še vedno nekoliko skrivnosten in prav nič vsakdanji. Kako pripraviti pravo zlitino, da iz nje nastane prstan? Kako vredno je zlato danes, kako je bilo včasih?
Antropologinja Polona Zabret se je med študijem v Ljubljani med drugim ukvarjala s preučevanjem trajnostne mobilnosti, zdaj pa je na univerzi v Kobenhavnu magistrska študentka antropologije. Pred nedavnim se je vrnila iz Afrike – v severni Ugandi je 3 mesece preučevala vrednostno verigo oglja. Zanimalo jo je, kako so ljudje udeleženi v verigi preskrbe z ogljem, v kakšnih razmerah živijo in kakšne so posledice. Več pa v pogovoru z Živo Trček.
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Vstopili smo v leto 2025, to število pa je zanimivo tudi z matematičnega vidika. Zakaj, boste izvedeli v tokratni oddaji Konstanta – gladko o matematiki, v kateri bomo sicer govorili sicer o neki drugi skupini števil, ki pa so prav tako ali še bolj zanimiva, to so praštevila. Zakaj jih lahko glede njihove vloge med števili primerjamo z atomi v snovi?
»Spoštovani. Moram tudi z vami podeliti svoje navdušenje nad tem, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena za odkritje vloge mikroRNK (miRNA),« je v elektronskem sporočilu zapisala prof. dr. Vita Dolžan, ki na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim vodi Laboratorij za farmakogenetiko.
Letošnji mladi podjetnik leta je konec novembra postal Grega Ivančič iz podjetja Glow seven, kjer proizvajajo prenosne krušne peči. O svojih prvih spodrsljajih in neuspešni kampanji za množično financiranje, začetkih in ideji za podjetje ter tehnologiji, zaradi katere vse bolj in bolj prodirajo na domči in tuje trge je spregovoril v tokratni Radiosferi.
Zimske temperature in prazniki gredo z roko v roki z različnimi zimskimi športi, eden izmed teh je tudi sankanje. Kakšne vrste sank sploh poznamo in kako se sanke izdela, je za Radiosfero preverila Lana Furlan.
Neveljaven email naslov