Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4578 epizod
4578 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Bovško ponuja številne možnosti za športne aktivnosti – od vodnih športov do kolesarjenja, pohodništva, teka, padalstva pa še kakšen bolj ekstremen bi se našel. Z nami v studiu sta Tobi Gabršček, 22-letni Bovčan, lanski državni prvak v teku na 5000 metrov, in Matej Bradaškja, ki se je v zadnjih letih posvetil alpinističnemu, ekstremnemu smučanju in bil tudi član več odprav.
Selimo se v strelske jarke soške fronte, ki se je ob reki Soči raztezala na 93-ih kilometrih. Od konca maja 1915 do konca oktobra 1917 sta se v teh krajih spopadali avstro-ogrska in italijanska vojska. Avstro-ogrska Peta armada je branila ozemlje na črti Rombon-Bovec-Tolmin-Sabotin-Gorica-Kras-Devin, poveljeval pa ji je general Svetozar Borojević von Bojna, italijanski vojski pa general Luigi Cadorna. Vojaška pokopališča v Bovcu, Trenti in Soči so tihi pomniki trpljenja in človeških usod, ki jih je pisala ta nesmiselna vojna. Soška fronta pa ni bila le spopad narodov, ampak tudi zgodba o človeški vzdržljivosti, pogumu in upanju. O dediščini Soške fronte se je Rok Valenčič pogovarjal z Milošem Domevščkom, predsednikom Društva 1313, ki ohranja spomin na najtežje preizkušnje krajev ob Soči.
Na Prvem smo vam iz Bovca predstavili tudi uspešno medgeneracijsko družinsko nabiralniško-kulinarično zgodbo. Oče in hči, Bojan in Anja Rot, sta svoj hobi razvila v posel. Začela s prodajo suhih gob, dodala druge lokalne sestavine, naredila nekaj menijev in odprla Bovško kuhn'co. Imata več certificiranih izdelkov kolektivne blagovne znamke Iz Doline Soče, tem sta pred kratkim dodala še certificirano vodeno doživetje – gobarski dan z degustacijo. Izdala sta tudi knjigo z naslovom Gobe nabiramo vse leto.
Osnovna šola Bovec ima poleg centralne šole v Bovcu še podružnici v Soči in na Žagi. Terenski studio Prvega v Bovcu so obiskali Jaka Bradaškja iz 6. razreda, Lana Ivančič iz 4. razreda in Klara Wojčicki iz 3. razreda. Spremljala jih je ravnateljica Denise Šuler Rutar.
Andragoški center Slovenije, ki od leta 1991 pri nas deluje kot krovna ustanova za izobraževanje odraslih, je v obdobju od leta 1997 do leta 2024 podelil že skoraj 250 priznanj navdihujočim posameznikom in ustanovam. S štiriletnim projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in kampanjo Lahko.si želijo med odraslimi okrepiti zavedanje, da je učenje ključ do osebne rasti, povezovanja skupnosti in ustvarjanja boljšega sveta za vse.
Poslovno okolje v Sloveniji je neprijazno do malih trgovcev in zadrug. Z namenom, da bi ustavili ali ublažili vztrajni trend zapiranja malih trgovin, so mali trgovci ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj predlagali nekaj ukrepov. Kot pravijo, se moramo v državi odločiti, ali želimo ohranjati podeželje poseljeno in ali se bomo zoperstavili centralizaciji. Med razlogi za zapiranje malih trgovin so dnevne migracije iz podeželja v mesta, kar pomeni, da tudi podeželski potrošniki nakupe opravijo v trgovskih centrih in ne v domačem kraju, administrativne ovire kot so visoki stroški energije in dela, novo evidentiranje delovnega časa, obvezni odklop zaposlenih in nove finančne obremenitve. Toda podeželske trgovine so srce in duša vsakega kraja in ko se te zaprejo se začne umiranje podeželjskih naselij. Tujina že pozna primere dobrih praks za ohranjanje malih trgovion na podeželju.
Drugega decembra se mednarodna skupnost spominja trgovine s sužnji in njene ukinitve. Vse od vstaje sužnjev na Haitiju leta 1791 je sledil dolg proces izkoreninjanja suženjstva, ki se sicer pojavlja skozi vso zgodovino. Posledice so prisotne v številnih kulturah tudi v modernem času. O vsem tem in o novih oblikah novodobnega suženjstva v pogovoru s podpredsednico društva Ključ Manco Raušl.
Mesta in njihove stavbe prav tako živijo svoja življenja kot prebivalci v njih. Nekatere stavbe skozi leta spreminjajo svojo namembnost, tudi s pomočjo obnove. Zakaj stare stavbe prenavljamo in jih enostavno ne porušimo in zgradimo novih? Katja Arhar je pobrskala in našla kar nekaj stavb zgrajenih v nekem drugem času in arhitekturnem stilu, ki so nedavno ali pa bodo v kratkem doživele prenovo. Skozi uvid arhitekta in lokalnih skupnosti boste izvedeli zakaj so omenjene stavbe pomemembne za mesto v katerem stojijo že leta, nekatere stoletja.
V obdobju med 20. semptembrom in 27. novembrom se je pri nas proti gripi cepilo več kot 97 tisoč 500 ljudi in proti covidu-19 nekaj manj kot 15 tisoč 800, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Razlogov za širjenje virusov je več. Ljudje se zaradi nižjih temperatur več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, manj zračimo in več se družimo. Zdravstvena stroka v izogib morebitni akutni okužbi dihal pred prihajajočimi prazniki odsvetuje predvsem zadrževanje v nakupovalnih središčih.
V Evropsko unijo in torej tudi k nam se bodo od danes dalje lahko uvažali in prodajali samo med in čebelarski proizvodi, ki prihajajo iz obratov, ki jih je odobrila Evropska komisija. Uredba, ki uvaja strožje pogoje za uvoz medu iz tretjih držav je korak k ureditvi zakonodaje na področju trga z medom. Med je namreč poleg oljčnega olja živilo z največ potvorbami. Sicer pa je tveganje za nepristen med največje pri mešanicah medu iz EU in ne-EU držav, pri čemer naj bi veliko potvorjenega medu, ki morda sploh ni med, iz tretjih držav, domnevno iz Kitajske, bilo distribuirano preko Ukrajine. Slovenija je za več reda in transparentnosti predlagala obvezno označevanje po državah porekla tudi za mešanice medu, kar pa še ni v veljavi.
Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, da je zakonodaja, ki samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah odreka pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, v neskladju z ustavo. Pobudo za presojo ustavnosti so leta 2020 vložili poslanci Levice, leta 2021 pa Zagovornik načela enakosti. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj in torej po štirih letih presodilo, da je zakonska ureditev iz leta 2001, ki je po referendumu samskim ženskam in ženskam v istospolnih partnerskih zvezah odvzela pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Gre za ugotovitveno odločbo ustavnega sodišča, zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe. Več o pravici do svobodnega odločanja o rojstvih otrok pa v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Eden od razlogov za upadanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih je tudi razdrobljen kapitalski trg, ki slabo podpira razvoj in rast novih prodornih podjetij. Evropska unija zato skuša povezati članice tudi na tem področju in vzpostaviti unijo kapitalskih trgov. Ker je slovenski trg šibak in povsem nerazvit, pri tem pričakuje upoštevanje posebnosti in podporo pri razvoju. Pot do tja je finančno ministrstvo nakazalo v strategiji razvoja kapitalskega trga, eden od konkretnih korakov pa je zakon o individualnih naložbenih računih. Izhodišča so pripravljena, predstavili so ji že strokovni javnosti, te dni jih pošiljajo v javno razpravo. Cilj je, da bi tak naložbeni račun imela velika večina prebivalcev. O ključnih rešitvah smo se pogovarjali z državno sekretarko na finančnem ministrstvu Nikolino Prah.
Nahajamo se v Tednu Karitasa, marsikje potekajo dobrodelni dogodki in zbiranje pomoči za socialno najbolj ogrožene. Humanitarna organizacija trenutno pomaga 20.000 družinam pri plačevanju položnic, na leto pomoči potrebnim podarijo več kot 3000 ton hrane. Letošnja vodilna misel Tedna Karitas je »Poti do srca«. Prostovoljci na različne načine iščejo poti, da opazijo človeka v stiski, zaznajo stiske v domačem okolju in predvsem najdejo načine, kako človeku dati občutek, da ni pozabljen. Generalni tajnik organizacije Peter Tomažič je med drugim v pogovoru povabil k darovanju sredstev na letošnjem dogodku Klic dobrote.
Radio je lahko vaš prijatelj in sopotnik tudi zvečer. Na Prvem vam nocoj v poslušanje po poročilih ob 21tih ponujamo novo radijsko igro z naslovom Soba s posebnim vhodom. Gre za besedilo slovenske avtorice Suzane Tratnik. Njena kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Sogovornica: Režiserka Saška Rakef.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ko se začenjajo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali vse do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra. Geslo letošnjih akcijskih dni se glasi: Vsakih deset minut je ubita ena ženska. #Brez izgovora. Združimo se in končajmo nasilje nad ženskami.« Tega kljub ozaveščanju kot družba nikakor ne uspemo izkoreniniti, so opozorili tudi na posvetu »Ženska v vrtincu nasilja,« ki ga je na Ptuju pripravil Center za socialno delo spodnje Podravje.
Študij etnologije, ki se mu je pozneje pridružila še kulturna antropologija, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani v osmih desetletjih od njegove ustanovitve doživel velik razvoj. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Zavetiški ulici 5 so se z raziskavami načinov življenja v Sloveniji in različnih delih sveta uveljavili kot pomembno mednarodno središče te vede. O pomenu etnologije ter o odprtju razstave, ki so jo ob 60-letnici disertacije doktorja Slavka Kremenška Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem na Krakovskem nasipu v okviru študijskega procesa zasnovali na oddelku, se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Kravanja in dr. Veroniko Zavratnik z ljubljanske Filozofske fakultete.
Smučanje je nedvomno pomemben gradnik slovenske identitete, turizma in gospodarstva, hkrati pa predstavlja pomemben del tako zdravega gibalnega razvoja otrok kot tudi ohranjanja zdravja odraslih. O tem in izzivih, s katerimi se sooča ta športna panoga, o tem, ali je to danes še vedno nacionalni šport in kako ga znova približati mladim, so včeraj na okrogli mizi Smučanje: Naša dediščina, naša prihodnost spregovorili v Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah.
Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?
V Azerbajdžanu, natančneje v prestolnici Baku, gre h koncu 29-ta podnebna konferenca Združenih narodov. Pogajalci se skušajo dogovoriti zlasti o novi vsoti sredstev za države v razvoju, da bi te lahko prešle na čisto energijo, se prilagodile podnebnim spremembam in se spopadle z vremenskimi katastrofami. Najbogatejše države bi revnim več podnebne denarne pomoči zagotavljale prek subvencij, posojil in zasebnih naložb. Revnejše države ob tem opozarjajo na nevarnost dolžniške krize, zato za podnebne ukrepe zahtevajo nepovratna sredstva.
Neveljaven email naslov