Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trgatev je praznik, globoko zapisan tudi v duši slovenske ljudske pesmi, ki ničkolikokrat zajema navdih pri tem veselju. Iz zemlje v trto, iz preše v sodček, iz glažkov v grlo ... Dogodek je veselje za vsakega človeka. Delo v vinogradu je namreč težaško in zahteva človekovo predanost, pa tudi pomoč sorodnikov in prijateljev. Vinogradnikovo leto je polno opravil, po večinoma ročnih, ki zahtevajo voljo in čas.
Oddaja je nastajala kar nekaj časa, saj smo večkrat odšli na teren ter zbirali spomine in misli, prav tako pa smo bili na septembrski in oktobrski trgatvi v Velikem Vrhu blizu Cirkulan v Halozah. Na radijskih valovih vas bomo popeljali v veselo dogajanje izpred dobrega meseca, pa tudi med spomine na trgatve v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Halozah.
Pridružili se nam bodo sogovorniki Franc Brodnjak, domačin iz Haloz in dolgoletni uslužbenec Ptujske kleti, Marija Prelog, domačinka iz Stojncev na Ptujskem polju, ki je z vinogradi povezana že od malega, in Maksimiljan Zebec, domačin iz Haloz, pa tudi vsi berači oz. trgači na haloški trgatvi, ki smo ji bili priča.
Večer s pesmimi o vinu bodo oplemenitile pevke iz Haloz (posnetek je iz leta 1973), pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Cintare, Tomaž Pengov, Pevci z Globokega in Kranjski furmani, ki nam bodo tudi zagodli. Pridružili se jim bodo še godci KUD Franca Ilca Loka-Rošnja in družinski trio Volk Folk.
Na predvečer Martinovega se podajamo med haloške griče
Trgatev je praznik, globoko zapisan tudi v duši slovenske ljudske pesmi, ki ničkolikokrat črpa navdih v tem veselju. Iz zemlje v trto, iz preše v sodček, iz glažkov v grlo ... Dogodek je veselje za vsakega človeka. Delo v vinogradu je namreč težaško in zahteva človekovo predanost, pa tudi pomoč sorodnikov in prijateljev. Vinogradnikovo leto je polno opravil, večinoma ročnih, ki zahtevajo voljo in čas.
Oddaja je nastajala kar nekaj časa, saj smo večkrat odšli na teren ter zbirali spomine in misli, prav tako pa smo bili del septembrske in oktobrske trgatve v Velikem Vrhu blizu Cirkulan v Halozah. Prek radijskih valov vas popeljemo v veselo dogajanje izpred dobrega meseca, prav tako pa med spomine na trgatve v 30. letih prejšnjega stoletja v Halozah.
Pridružijo se nam sogovorniki Franc Brodnjak, domačin iz Haloz in dolgoletni uslužbenec Ptujske kleti, Marija Prelog, domačinka iz Stojncev na Ptujskem polju, z vinogradi povezana že od malega, in Maksimiljan Zebec, domačin iz Haloz, kakor tudi vsi berači oz. trgači v haloški trgatvi, ki smo ji bili priča.
Večer s pesmimi o vinu požlahtijo pevke s Haloz (posnetek je iz leta 1973), pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Cintare, Tomaž Pengov, Pevci z Globokega in Kranjski furmani, ki nam tudi zagodejo. Pridružijo se jim še godci KUD Franc Ilec Loka-Rošnja in družinski trio Volk Folk.
351 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Trgatev je praznik, globoko zapisan tudi v duši slovenske ljudske pesmi, ki ničkolikokrat zajema navdih pri tem veselju. Iz zemlje v trto, iz preše v sodček, iz glažkov v grlo ... Dogodek je veselje za vsakega človeka. Delo v vinogradu je namreč težaško in zahteva človekovo predanost, pa tudi pomoč sorodnikov in prijateljev. Vinogradnikovo leto je polno opravil, po večinoma ročnih, ki zahtevajo voljo in čas.
Oddaja je nastajala kar nekaj časa, saj smo večkrat odšli na teren ter zbirali spomine in misli, prav tako pa smo bili na septembrski in oktobrski trgatvi v Velikem Vrhu blizu Cirkulan v Halozah. Na radijskih valovih vas bomo popeljali v veselo dogajanje izpred dobrega meseca, pa tudi med spomine na trgatve v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Halozah.
Pridružili se nam bodo sogovorniki Franc Brodnjak, domačin iz Haloz in dolgoletni uslužbenec Ptujske kleti, Marija Prelog, domačinka iz Stojncev na Ptujskem polju, ki je z vinogradi povezana že od malega, in Maksimiljan Zebec, domačin iz Haloz, pa tudi vsi berači oz. trgači na haloški trgatvi, ki smo ji bili priča.
Večer s pesmimi o vinu bodo oplemenitile pevke iz Haloz (posnetek je iz leta 1973), pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Cintare, Tomaž Pengov, Pevci z Globokega in Kranjski furmani, ki nam bodo tudi zagodli. Pridružili se jim bodo še godci KUD Franca Ilca Loka-Rošnja in družinski trio Volk Folk.
Na predvečer Martinovega se podajamo med haloške griče
Trgatev je praznik, globoko zapisan tudi v duši slovenske ljudske pesmi, ki ničkolikokrat črpa navdih v tem veselju. Iz zemlje v trto, iz preše v sodček, iz glažkov v grlo ... Dogodek je veselje za vsakega človeka. Delo v vinogradu je namreč težaško in zahteva človekovo predanost, pa tudi pomoč sorodnikov in prijateljev. Vinogradnikovo leto je polno opravil, večinoma ročnih, ki zahtevajo voljo in čas.
Oddaja je nastajala kar nekaj časa, saj smo večkrat odšli na teren ter zbirali spomine in misli, prav tako pa smo bili del septembrske in oktobrske trgatve v Velikem Vrhu blizu Cirkulan v Halozah. Prek radijskih valov vas popeljemo v veselo dogajanje izpred dobrega meseca, prav tako pa med spomine na trgatve v 30. letih prejšnjega stoletja v Halozah.
Pridružijo se nam sogovorniki Franc Brodnjak, domačin iz Haloz in dolgoletni uslužbenec Ptujske kleti, Marija Prelog, domačinka iz Stojncev na Ptujskem polju, z vinogradi povezana že od malega, in Maksimiljan Zebec, domačin iz Haloz, kakor tudi vsi berači oz. trgači v haloški trgatvi, ki smo ji bili priča.
Večer s pesmimi o vinu požlahtijo pevke s Haloz (posnetek je iz leta 1973), pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Cintare, Tomaž Pengov, Pevci z Globokega in Kranjski furmani, ki nam tudi zagodejo. Pridružijo se jim še godci KUD Franc Ilec Loka-Rošnja in družinski trio Volk Folk.
V Dragatuš nas pripelje glavna cesta Črnomelj–Vinica, ki se vije med polji žita in koruze, svoje pa pogledu dodajo tudi bližnji griči. Tabla nas vodi, da s ceste zavijemo levo in zapeljemo v strnjeno vas, hiše pa se kmalu razmaknejo in pridemo na plac. Tam stoji mogočna lipa, okrog katere so postavljeni cerkev, kulturni in gasilski dom ter gostišče. V vsej idili ne manjka niti gnezdo štorkelj. V vasi z 250 prebivalci že več kot 60 let deluje Folklorna skupina Dragatuš, ki je zlahka zgled pri ohranjanju članstva in delovne zagnanosti. V skupini deluje več sekcij, skupaj ustvarjajo, raziskujejo, potujejo in ohranjajo izročilo osrednje Bele krajine. Zmotno bi ob pokrajini ob Kolpi imeti v mislih le bele noše, plese v kolu in tamburaško glasbo. Mladi godci igrajo na klarinet, violino, harmoniko in berdo, motivi pa so sorodni osrednjeslovenskim. V oddaji se pogovarjamo s predsednikom društva, Leopoldom Perkom, vodjo skupine, Tadejem Finkom, mladimi v društvu, Evo Konda, Anjo Pešelj in Janom Gašperičom, svoje pa prida tudi najstarejši član, Martin Matkovič. Glasbo, ki jo predstavljamo v oddaji, lahko slišite tudi na dveh zvočnih albumih, ki jih je izdala skupina: Lepo je tam v Beli krajini (2007) in Belokranjske sledi (2017).
Luče so gručasto, predalpsko naselje v globoki, nekoliko razširjeni dolini reke Savinje, ob sotočju Savinje in Lučnice, ob vznožju Raduhe. V 15. stoletju je vas postala sedež enega od uradov gosposke iz Gornjega grada. Od nekdaj je poznana po svojevrstni glasbeni tradiciji, zaznamovani predvsem z večglasnim moškim petjem. Kljub trdoživosti je ta tradicija v zadnjem desetletju postajala vse tišja, nemara nekoliko ostarela. A prišel je trenutek, ki je premamil mlado generacijo. Petje na vasi je oživelo z dvojno močjo: modrostjo starejših in vihravostjo mladih glasov. Sami pevci pravijo, da skorajda ni lepše reči, kot je soustvarjati večglasno barvitost. Ta nastane le v skupnem dihanju več generacij moških pevcev. Za individualizem ni prostora. Na treko in na štrto ter vse tisto, kar je vmes, bodo z besedo in pesmijo prikazali ljudski pevci iz Luč ob Savinji.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji bosta nazorno sporočili, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov