Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov. Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst. Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik. V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.

Trikraljevski koledniki pojejo na tretji sveti večer

Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo se bi nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.

6. januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimokatoliška cerkev ne slavi ''svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi
do dvanajst.

Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije, Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik. 

V svoji sredi pozdravimo, pa čeprav samo v misli in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike: skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški Šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.