Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premierno predstavljamo nov projekt vsestranskega umetnika, skladatelja, pevca, pesnika in multiinštrumentalista Gala Gjurina. Po mesecih raziskovanj slovenskega ljudskega izročila je s svojo zasedbo posnel album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki bo premierno predstavljen v četrtek, 27. junija, ob 21h, na Štrekljevem večeru na Gradu Štanjel. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma Gal Gjurin, skupaj s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem, pripoveduje o svojem avtorskem pristopu k slovenskim ljudskim pesmim, v katerih prepoznava navdihujočo globino in povezanost s sedanjostjo.
231 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Premierno predstavljamo nov projekt vsestranskega umetnika, skladatelja, pevca, pesnika in multiinštrumentalista Gala Gjurina. Po mesecih raziskovanj slovenskega ljudskega izročila je s svojo zasedbo posnel album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki bo premierno predstavljen v četrtek, 27. junija, ob 21h, na Štrekljevem večeru na Gradu Štanjel. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma Gal Gjurin, skupaj s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem, pripoveduje o svojem avtorskem pristopu k slovenskim ljudskim pesmim, v katerih prepoznava navdihujočo globino in povezanost s sedanjostjo.
Pianist Klemen Golner je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
20. julija 2024 se je v 89. letu starosti poslovil dirigent Marko Munih. Večkrat nagrajeni umetnik je vodil veliko zasedb, med njimi Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije, Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. 16 let je bil tudi odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov Radia Slovenija. Pod njegovim vodstvom so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih skladb, »njegova izpovedna moč pa je bila,« kot ugotavljajo muzikologi, »največja v izvedbah vokalno - inštrumentalnih del.« Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, Bettetovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo mu je leta 2016 podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo maestra Marka Muniha povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji življenjski in umetniški poti.
Orgličar Miro Božič predstavlja svojo glasbeno pot in velike izrazne možnosti majhnega inštrumenta, ustne harmonike.
Predstavljamo drugi del pogovora s skladateljem, pevcem, pesnikom in multiinštrumentalistom Galom Gjurinom. 27. junija 2024 je uradno izšel njegov nov album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki prinaša preplet slovenskih ljudskih pesmi skozi zgodbo potujočega pevca trubadurja na poti po slovenskih pokrajinah in narečjih. O procesu nastajanja plošče Gal Gjurin pripoveduje s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem.
O svoji umetniški poti pripoveduje pianist Miha Haas. Sin pianistke Lidije Malahotky Haas in pokojnega pianista Hinka Haasa deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah.
Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, džezovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše.
Tomaž Rauch je skladatelj, pedagog, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, ki jo je raziskoval v skupini Trinajsto prase, vrsto let igra tudi z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. V oddaji med drugim predstavlja izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta B Air.
Izidor Erazem Grafenauer je končal študij klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomsko se je izpopolnjeval še na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah in na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Njegovo umetniško delovanje je razpeto med izvajanjem starejše glasbe na avtentična glasbila in moderno klasično glasbo, vrsto let je raziskoval tudi glasbeno zvrst flamenka. Aprila 2024 je izdal CD ploščo Ventana abierta z avtorsko glasbo, ki temelji na flamenko palosih in izraža refleksije njegovega doživljanja sveta.
Citrarka Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Izdala je dve plošči, Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo od baroka do sodobnosti.
17. aprila 2024 se v Ljubljani začenjajo Slovenski glasbeni dnevi, festival, ki v ospredje postavlja novitete slovenskih skladateljev. Na uvodnem koncertu bo med drugim krstno izveden Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta. Izvedla ga bo violinistka Lalita Svete, ki ji je koncert tudi posvečen. Lalita Svete je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pred tremi leti izdala tudi ploščo z naslovom Silhouettes, na kateri se predstavlja z izborom del od baroka do sodobnosti. Ob tej priložnosti smo umetnico povabili v oddajo Slovenski solisti, pogovoru se je pridružil tudi skladatelj Tomaž Svete.
Po jubilejni zgoščenki, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis izdala ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Ta odkriva tematsko in slogovno povezanost severa in juga. Skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka predstavlja umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani. Dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi. V spomin mnogih generacij mladih pevcev se je zapisal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah.
V 93. letu starosti se je 23. marca 2024 poslovil naš mednarodno priznani violinist Igor Ozim. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani, častni član Slovenske filharmonije, prejemnik Prešernove nagrade leta 1957 in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki so mu ga leta 2001 namenili za posebne glasbene zasluge. Eden najboljših violinistov je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri in v različnih komornih zasedbah, več desetletij dolgo bogato umetniško pot pa je dopolnjeval tudi z izredno uspešnim pedagoškim delom. Na njegovem repertoarju je bilo več kot 70 violinskih koncertov, številna komorna dela vseh slogovnih obdobij ter skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih je rad krstno izvajal. V oddaji predstavljamo umetnikova razmišljanja o glasbi, ki jih je posnel za naš radio ob svoji osemdesetletnici in petinosemdesetletnici ter izbor skladb v njegovi izvedbi, dela Čajkovskega, Matičiča, Mozarta, Ljadova, Osterca, Beethovna, Bacha, Paganinija in Honeggerja. Vabljeni k poslušanju.
V drugem delu pogovora naš priznani pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva pripoveduje o gostovanjih po svetu, o pedagoškem delovanju in skladateljskem snovanju. Z glasbo ostaja tesno povezan tudi danes, saj še vedno vsak dan igra klavir in piše nove skladbe.
Pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva je 30. decembra 2023 dopolnil 90 let. Njegovo glasbeno pot odlikuje več kot 1600 nastopov po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki, številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, prek 30 posnetih plošč in dolgoletno skupno muziciranje s soprogo Alenko v Klavirskem duu Dekleva.
Življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, predstavljata ploščo V objemu dvojine, na kateri je slovensko ljudsko motiviko avtorsko preoblikovalo osem slovenskih skladateljev.
Flavtist Matej Zupan predstavlja ploščo Operne fantazije, ki jo je leta 2021 posnel s pianistko Andrejo Kosmač.
23. decembra 2023 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil Simfonični orkester Cantabile, ki bo skupaj s solisti in gostujočimi zbori predstavil izbor slovenske in argentinske glasbe. Koncert z naslovom Božič v Ljubljani je eden od tradicionalnih dogodkov, s katerimi Simfonični orkester Cantabile bogati slovenski kulturni prostor. Orkester vodi dirigent, klarinetist, skladatelj in pedagog Marjan Grdadolnik, ki v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja delovanje orkestra in svojo bogato umetniško pot.
Letos mineva 90 let od rojstva pianista in pedagoga Janeza Lovšeta, zato njegovi nekdanji učenci na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v četrtek, 9. novembra, pripravljajo koncert, posvečen spominu na njegovo življenje in delo. Vsestransko razgledan umetnik je nastopal kot solist in komorni glasbenik in je za arhiv Radia Slovenija posnel številne skladbe slovenskih in tujih, predvsem francoskih skladateljev. Potem se je z vso vnemo posvetil poučevanju. V svojih učencih je odkrival talente, ki jim jih je pomagal razvijati in pri mnogih je s svojo umetniško in duhovno držo pustil neizbrisen pečat. Spomine na pianista in profesorja klavirja Janeza Lovšeta predstavljata njegova nekdanja dijaka, pianist in dirigent, danes tudi umetniški direktor ljubljanske Opere, Marko Hribernik in pianist in pedagog Petar Milić.
Neveljaven email naslov