Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
245 epizod
245 epizod
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Po prvem gostovanju Dawida Runtza v Ljubljani junija lani ga je radijski kritik navdušeno opisal kot enega najobetavnejših evropskih dirigentov ta hip. Ob zahtevnem orkestrskem sporedu brez solista je kritik ugotavljal, da je »Runtz dirigent velikih potez, ki jih tvorijo izdelani drobni detajli«. Mladi poljski dirigent, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, se pred Simfonični orkester RTV Slovenija vrača s priljubljenim delom, Koncertom za orkester Witolda Lutosławskega. Poljski skladatelj je v njem na svoj način preobrazil spoznanja Béle Bartóka o poglobljeni glasbi za virtuozno in solistično razživljen simfonični orkester ter o zgledovanju v ljudski glasbi. Bartókov Drugi koncert za violino in orkester je nastal leta 1938, v času malo pred skladateljevim umikom pred nacizmom v Združene države in s skrivnostnimi razpoloženji ter temnimi barvami odslikuje nemir tistega obdobja. Delo bo izvedel mladi violinist Nikola Pajanović, ki je s Simfoniki že izvedel koncerta Hačaturjana in Čajkovskega.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Na koncertu, ki so ga poimenovali »Vznemirljivo«, sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dva priznana umetnika: eden trenutno najizvirnejših interpretov – japonski violinist Shunske Sato ter nizozemski dirigent Bas Wiegers, ki ga z njegovo neomajno energijo in izvajalsko širino označujejo kot enega najvznemirljivejših dirigentov tega časa. Na sporedu so bila tri dela: Uvertura Koriolan, op. 62 Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino in orkester št. 4 v D-duru, KV 218 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, »Škotska«, Felixa Mendelssohna.
Kot gostja otvoritvenega koncerta cikla Carpe artem: Pot prijateljstva nastopa izvrstna violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Londonu, leta 2021 pa je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Eros, tema ljubezni, združuje – četudi geografsko in časovno daleč narazen – obe veliki deli sporeda tokratnega koncerta: prvo se odvija na ruskem podeželju, drugo pa v antičnem svetu. To sta baletna kantata Les noces/Svatba Igorja Stravinskega in kantata Catulli carmina/Katulove pesmi Carla Orffa. Združuje ju še nekaj: zasedba. Obe sta namreč skomponirani za pevske soliste – oziroma solista, štiri klavirje in tolkala. Zbor in Tolkalni orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Kahi Solomnišvili. Nastopili bodo pianisti Urban Stanič, Tim Jančar, Nejc in Adam Kamplet, sopranistka Ernestina Jošt, altistka Ana Potočnik, tenorist Gregor Ravnik in basist Miha Bole. Zbor sta pripravila Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik.
Prvi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Danjulo Ishizaka (violončelo) dirigent: Lio Kuokman Aldo Kumar: Čelo Alp Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester št. 2 v G-duru op. 126 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 3 v C-duru BWV 1009 Johannes Brahms: Simfonija št. 2 v D-duru op. 73
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.
Mogočnost in velikopoteznost tega glasbenega večera se bosta zrcalili iz dveh resnično velikih umetnin svetovne glasbene zapuščine. V prvem delu koncerta bomo priča beethovnovski pokončni drži, nesmrtnosti duha, ki kipi iz skladateljevega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru. Drugi del abonmajskega dogodka pa bo prežela glasbena poetika Gustava Mahlerja. Napetost, temačne misli in na drugi strani energija ter intelektualna moč in izvirnost bodo zvenele iz skladateljeve Simfonije št. 5 v cis-molu. Orkester Slovenske filharmonije bo tokrat znova gostil francoskega dirigenta Pierra Bleusa, enega najbolj vznemirljivih, navdušujočih in iskanih dirigentov. Sicer je Bleuse jeseni 2023 postal glasbeni direktor ansambla Intercontemporain, do leta 2026 bo glavni dirigent Simfoničnega orkestra mesta Odense, od leta 2021 pa je tudi umetniški vodja priznanega glasbenega Festivala Pabla Casalsa v Pradesu v Franciji. V abonmajskem večeru se bo orkestru pridružila še ena umetniška gostja, to bo pianistka Marie-Ange Nguci, predana in svetovno znana mlada umetnica, ki s svojimi interpretacijami in izrednim pianizmom navdušuje občinstvo mednarodnih prizorišč.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma. Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Sebastjan Vrhovnik odpirata novo sezono Pretežno vokalnega cikla/PVC 1 z družino Vremšak: z deli deda Cirila, očeta Sama in sina Borisa Vremšaka. Z njihovo pomočjo bomo priča tudi različnim glasbenim slogom od leta 1900 pa do današnjih dni. V prvi polovici bomo lahko primerjali opuse vseh treh, v drugi polovici večera pa se bomo lahko posvetili obdelavam ljudskih pesmi Sama Vremšaka. Vmes, v odmoru, boste lahko spremljali pogovor s Sebastjanom Vrhovnikom, novim umetniškim vodjem Zbora Slovenske filharmonije.
Kaj so čustva? Kako jih izrazimo? Kako se z njimi soočimo? Kako so jih v skladbe vključevali klasični skladatelji? Ali vas poslušanje glasbe osreči? Pridite in si razširite čustvena obzorja. Orkester Slovenske filharmonije Zoran Bičanin, dirigent Katarina Habe in Franci Krevh, povezovalca https://filharmonija.si/koncert/poslusajmo-custva/
Orkester Slovenske filharmonije je vstopil v novo obdobje z novim glavnim dirigentom, izjemnim Kahijem Solomnišvilijem iz Gruzije. Maestro se je predstavil z glasbo Zvonimirja Cigliča, mladim slovenskim solistom Urbanom Staničem in prvinskim Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Slovenska filharmonija novo sezono odpira s ciklom koncertov za vokalno-instrumentalni program/VIP 1. Slavnostno. Na programu so namreč krajša, slovesna simfonična skladba Sursum corda Edwarda Elgarja, novo delo – Koncert za orgle Damijana Močnika in mogočna hvalnica Te Deum Antona Brucknerja. Koncert ima še eno rdečo nit – orgle, saj zvenijo v vseh naštetih skladbah. Pred izvajalce bo stopil novi šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Kahi Solomnišvili. Solisti bodo organist Tomaž Sevšek, sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Sabina Gruden, tenorist David Jagodic in basist Matija Bizjan.
Simfonični orkester RTV Slovenija v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno pripravlja Gala večer muzikalov. Eno vodilnih gledališč na Češkem, ki deluje že 80 let, je svojevrstna kulturna ikona, ki že več desetletij slovi po izjemnih produkcijah svetovno znanih muzikalov in operet. Z bogato tradicijo in inovativnim pristopom so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter navdušili obiskovalce vseh starosti. Iz svojega bogatega repertoarja, ki šteje več kot sedemsto izvedenih del v osmih desetletjih delovanja, so sestavili nocojšnji program. V njem so zbrali bisere svetovnih muzikalov. V svet domišljije in močnih čustev vas bodo tako popeljale najlepše pesmi iz zakladnice glasbenega gledališča, kot so Memory, Aquarius, Getsemany, I don't know how to love him, Close every door, I dreamed a dream, Buenos Aires, Summertime, Somewhere in številne druge. Pod taktirko priznanega dirigenta Dana Kalouska in ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so čarobni svet muzikalov poustvarili vrhunski pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukás Vlček.
Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.
Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.
Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.
Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod okriljem Festivala Radovljica. Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.
Neveljaven email naslov