Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva uprizoritev te glasbene drame v Mariboru.
Nibelungov prstan je "v operni zgodovini edini pravi poskus kozmogonije", pravi Ulrich Schreiber. Nastajal je dolgo, najmanj 26 let. Wagner je zadnje note Somraka bogov napisal leta 1874. Ustvarjati ga je začel kot revolucionar, končal pa kot lastnik vile v novem nemškem cesarstvu. Zato je v delu opaznih tudi več prelomov, ki so jih povzročili različni idejni vplivi. Pri del Rensko zlato ima značaj predigre. Tega je skladatelj poudaril tudi v glasbeni in dramski dikciji, kateri ni dal v celoti tistih močnih akcentov kot ostalim delom tetralogije. Tako obvladuje tu obsežne pasuse nekakšen konverzacijski ton, ponekod pa se pojavlja lahkotnejši način glasbenega upodabljanja pravljice. Vseeno se na posameznih mestih ne izogiba močnemu izrazu, na primer v prizoru prekletstva, kjer se delo dramatsko povzpne zelo visoko.
V neposrednem prenosu bomo poslušali tele izvajalce: Thomas Gazheli bo Wotan, Martin Sušnik Loge, Amanda Stojović Fricka, Jure Počkaj Alberich, Fasolta bo interpretiral Tobias Peschanel, Fafnerja pa Thomas Stimmel. Orkester mariborske opere bo vodil Simon Krečič.
29 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Prva uprizoritev te glasbene drame v Mariboru.
Nibelungov prstan je "v operni zgodovini edini pravi poskus kozmogonije", pravi Ulrich Schreiber. Nastajal je dolgo, najmanj 26 let. Wagner je zadnje note Somraka bogov napisal leta 1874. Ustvarjati ga je začel kot revolucionar, končal pa kot lastnik vile v novem nemškem cesarstvu. Zato je v delu opaznih tudi več prelomov, ki so jih povzročili različni idejni vplivi. Pri del Rensko zlato ima značaj predigre. Tega je skladatelj poudaril tudi v glasbeni in dramski dikciji, kateri ni dal v celoti tistih močnih akcentov kot ostalim delom tetralogije. Tako obvladuje tu obsežne pasuse nekakšen konverzacijski ton, ponekod pa se pojavlja lahkotnejši način glasbenega upodabljanja pravljice. Vseeno se na posameznih mestih ne izogiba močnemu izrazu, na primer v prizoru prekletstva, kjer se delo dramatsko povzpne zelo visoko.
V neposrednem prenosu bomo poslušali tele izvajalce: Thomas Gazheli bo Wotan, Martin Sušnik Loge, Amanda Stojović Fricka, Jure Počkaj Alberich, Fasolta bo interpretiral Tobias Peschanel, Fafnerja pa Thomas Stimmel. Orkester mariborske opere bo vodil Simon Krečič.
Romantična karnevalska intriga, v kateri se številni zapleti razvozlajo šele na koncu.
Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.
Opera o mladi vestalki Juliji, ki se izneveri svojemu svečeniškemu poslanstvu – prvič na naših valovih.
Libreto temelji na treh pripovedkah nemškega pesnika in skladatelja E. T. A. Hoffmanna.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Neveljaven email naslov