Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Je ena najbolj dramatičnih oper, katere zgodba se dogaja v Benetkah v 17. stoletju, ter je zapletena in polna nepričakovanih zasukov.
V Mariboru so to Ponchiellijevo opero do zdaj uprizorili dvakrat (l. 1959 in 1975), zadnja produkcija pa je doživela premiero prejšnji petek, 30.9.2022. Ustvarili so jo v koprodukciji z veronskim opernim gledališčem. Filippo Tonon je ustvaril režijo in scenografijo, skupaj s Carlo Galleri pa podpisuje še kostumografijo.
Zbor in orkester mariborske opere bo vodil Gianluca Martinenghi, nastopajo pa: Gabriela Gerogieva v naslovni vlogi, Ivan Momirov kot Enzo, Irena Petkova kot Laura, Luka Brajnik kot Barnaba, Dada Kladenik kot Slepa mati, Dragoljub Bajić kot Alvise, Sebastijan Čelofiga kot Zuane, Bogdan Stopar kot Isèpo, Jernej Luketič kot Barnabit in Bojan Hinteregger kot Krmar.
V prvem odmoru (ob 20.25) lahko prisluhnete tudi pogovoru z režiserjem Filippom Tononom, ter pevcema Dado Kladenik in Luko Brajnikom.
29 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Je ena najbolj dramatičnih oper, katere zgodba se dogaja v Benetkah v 17. stoletju, ter je zapletena in polna nepričakovanih zasukov.
V Mariboru so to Ponchiellijevo opero do zdaj uprizorili dvakrat (l. 1959 in 1975), zadnja produkcija pa je doživela premiero prejšnji petek, 30.9.2022. Ustvarili so jo v koprodukciji z veronskim opernim gledališčem. Filippo Tonon je ustvaril režijo in scenografijo, skupaj s Carlo Galleri pa podpisuje še kostumografijo.
Zbor in orkester mariborske opere bo vodil Gianluca Martinenghi, nastopajo pa: Gabriela Gerogieva v naslovni vlogi, Ivan Momirov kot Enzo, Irena Petkova kot Laura, Luka Brajnik kot Barnaba, Dada Kladenik kot Slepa mati, Dragoljub Bajić kot Alvise, Sebastijan Čelofiga kot Zuane, Bogdan Stopar kot Isèpo, Jernej Luketič kot Barnabit in Bojan Hinteregger kot Krmar.
V prvem odmoru (ob 20.25) lahko prisluhnete tudi pogovoru z režiserjem Filippom Tononom, ter pevcema Dado Kladenik in Luko Brajnikom.
Romantična karnevalska intriga, v kateri se številni zapleti razvozlajo šele na koncu.
Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.
Opera o mladi vestalki Juliji, ki se izneveri svojemu svečeniškemu poslanstvu – prvič na naših valovih.
Libreto temelji na treh pripovedkah nemškega pesnika in skladatelja E. T. A. Hoffmanna.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Neveljaven email naslov