Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Vrtiljak ljubezenskih avantur, pohlepa in kriminalnih dejanj so oblikovali: režiser Pier Francesco Maestrini, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni in kostumograf Luca dall’Alpi.
Puccini je posegel po istem sižeju – kot deset let pred njim Jules Massenet – po romanu Histoire du chévalier des Grieux et de Manon Lescaut francoskega pisatelja Abbéja Prévosta iz 18. stoletja, v katerem opisuje strastno ljubezen viteza des Grieuxa in koketne, lahkomiselne Manon Lescaut. Puccini je v nasprotju z Massenetom glavna junaka močneje okarakteriziral in poudaril strast ter z globlje in realistične strani prikazal ljubezensko zgodovino lepe Manon. Čeprav je Ricordi Pucciniju predelavo Prévostove zgodbe odsvetoval, je Puccini v odgovor povedal: “Manon je junakinja, v katero verjamem, in zato sem prepričan o uspehu moje opere. Zakaj ne moreta biti dve operi o njej? Massenet jo doživlja kot Francoz, jaz pa kot Italijan – z usodno strastjo.”
Opera je sestavljena iz štirih dejanj. V prvem vitez des Grieux (poje ga Max Jota) zagleda prekrasno potnico Manon (Sabina Cvilak) in se vanjo zaljubi. V pogovoru nato izve, da jo brat Lescaut (Jaki Jurgec) po očetovem ukazu pelje v samostan, potem ko jo je prevaral neki bogati ljubimec. Des Grieux izpove Manon svojo ljubezen in jo prosi, naj z njim pobegne; v kar dekle privoli. V Parizu nato Manon zapusti viteza, ker nima denarja in se preseli k prejšnjemu ljubimcu, a se ji kmalu stoži po vitezu, ki se vrne k njej z denarjem. Znova želita pobegniti, ker Manon grozi zapor. V zadnjem dejanju se ljubimca znajdeta v puščavi, v kateri Manon zaradi žeje izdihne v des Grieuxevem naročju.
Pojejo še: Sebastijan Čelofiga kot Géronte, Bogdan Stopar kot Edmond in Prižigalec luči, Marko Mandir kot Krčmar in Seržant, Dada Kladenik kot Pevka, Dušan Topolovec kot Baletni mojster in Mihael Roškar kot Kapitan. Dirigentsko paličico bo vihtel Gabriel Bebeşelea.
V prvem odmoru (ob 20.05) lahko prisluhnete pogovoru z režiserjem, dirigentom in umetniškim vodjo mariborske opere Simonom Krečičem, v drugem (ob 21.05) pa s pevci Sabino Cvilak, Maxom Joto in Jakijem Jurgcem.
29 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Vrtiljak ljubezenskih avantur, pohlepa in kriminalnih dejanj so oblikovali: režiser Pier Francesco Maestrini, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni in kostumograf Luca dall’Alpi.
Puccini je posegel po istem sižeju – kot deset let pred njim Jules Massenet – po romanu Histoire du chévalier des Grieux et de Manon Lescaut francoskega pisatelja Abbéja Prévosta iz 18. stoletja, v katerem opisuje strastno ljubezen viteza des Grieuxa in koketne, lahkomiselne Manon Lescaut. Puccini je v nasprotju z Massenetom glavna junaka močneje okarakteriziral in poudaril strast ter z globlje in realistične strani prikazal ljubezensko zgodovino lepe Manon. Čeprav je Ricordi Pucciniju predelavo Prévostove zgodbe odsvetoval, je Puccini v odgovor povedal: “Manon je junakinja, v katero verjamem, in zato sem prepričan o uspehu moje opere. Zakaj ne moreta biti dve operi o njej? Massenet jo doživlja kot Francoz, jaz pa kot Italijan – z usodno strastjo.”
Opera je sestavljena iz štirih dejanj. V prvem vitez des Grieux (poje ga Max Jota) zagleda prekrasno potnico Manon (Sabina Cvilak) in se vanjo zaljubi. V pogovoru nato izve, da jo brat Lescaut (Jaki Jurgec) po očetovem ukazu pelje v samostan, potem ko jo je prevaral neki bogati ljubimec. Des Grieux izpove Manon svojo ljubezen in jo prosi, naj z njim pobegne; v kar dekle privoli. V Parizu nato Manon zapusti viteza, ker nima denarja in se preseli k prejšnjemu ljubimcu, a se ji kmalu stoži po vitezu, ki se vrne k njej z denarjem. Znova želita pobegniti, ker Manon grozi zapor. V zadnjem dejanju se ljubimca znajdeta v puščavi, v kateri Manon zaradi žeje izdihne v des Grieuxevem naročju.
Pojejo še: Sebastijan Čelofiga kot Géronte, Bogdan Stopar kot Edmond in Prižigalec luči, Marko Mandir kot Krčmar in Seržant, Dada Kladenik kot Pevka, Dušan Topolovec kot Baletni mojster in Mihael Roškar kot Kapitan. Dirigentsko paličico bo vihtel Gabriel Bebeşelea.
V prvem odmoru (ob 20.05) lahko prisluhnete pogovoru z režiserjem, dirigentom in umetniškim vodjo mariborske opere Simonom Krečičem, v drugem (ob 21.05) pa s pevci Sabino Cvilak, Maxom Joto in Jakijem Jurgcem.
Romantična karnevalska intriga, v kateri se številni zapleti razvozlajo šele na koncu.
Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.
Opera o mladi vestalki Juliji, ki se izneveri svojemu svečeniškemu poslanstvu – prvič na naših valovih.
Libreto temelji na treh pripovedkah nemškega pesnika in skladatelja E. T. A. Hoffmanna.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Neveljaven email naslov