Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman o življenjskih zgodbah in opolnomočenju treh žensk
Gabriela Babnik, avtorica petih romanesknih del, prejemnica Stritarjeve nagrade (2013) in slovenske nagrade Evropske unije za literaturo (2013), se je v svojem petem romanu z naslovom Tri smrti, ki je nedavno izšel pri založbi Beletrina, ukvarjala z vprašanji življenja, ljubezni in smrti. V romanu zasledimo tudi politično pod noto, kot rdeča nit pa se kaže kompleksno prikazana problematika migracij, ki avtorico, kot je v pogovoru sama poudarila, fascinira že vrsto let.
Kot je za spletni portal airBeletrina zapisala Aleksandra Gačič, roman Tri smrti že s svojim naslovom aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske, na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk – Mame, Ide in Mirjam.
“Želela sem izpostaviti tri ženske glasove. Nagovorila me je smrt bližnjih, nagovorila me je revolucija, ki se je leta 2014 zgodila v Burkini Faso. In nagovorile so me prebrane knjige”.
Roman Tri smrti je nastajal tri leta. Avtorica Gabriela Babnik je v pogovoru za oddajo Sobotno branje povedala, da je želela pisati počasi in poglobljeno.
“Kar nekaj časa je trajalo, preden sem napisala ta roman. Tri leta. Ker sem si prisegla, da ne bom pristala na hiperprodukcijo, v katero nas silijo”.
Poleg omenjenih tem je v romanu prisotna tudi erotika; opisi medčloveških stikov, za katere si je pisateljica prizadevala, da izpadejo precizno, ne perfidno in ne pornografsko ter vulgarno.
“Je pa tukaj tudi neka emancipacija žensk, gre za opolnomočenje žensk, v smislu, da se zavedajo lastnega telesa, lastnega spola, lastnega življenja in da se zavedo, da morajo preseči vlogo žrtve”.
812 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Roman o življenjskih zgodbah in opolnomočenju treh žensk
Gabriela Babnik, avtorica petih romanesknih del, prejemnica Stritarjeve nagrade (2013) in slovenske nagrade Evropske unije za literaturo (2013), se je v svojem petem romanu z naslovom Tri smrti, ki je nedavno izšel pri založbi Beletrina, ukvarjala z vprašanji življenja, ljubezni in smrti. V romanu zasledimo tudi politično pod noto, kot rdeča nit pa se kaže kompleksno prikazana problematika migracij, ki avtorico, kot je v pogovoru sama poudarila, fascinira že vrsto let.
Kot je za spletni portal airBeletrina zapisala Aleksandra Gačič, roman Tri smrti že s svojim naslovom aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske, na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk – Mame, Ide in Mirjam.
“Želela sem izpostaviti tri ženske glasove. Nagovorila me je smrt bližnjih, nagovorila me je revolucija, ki se je leta 2014 zgodila v Burkini Faso. In nagovorile so me prebrane knjige”.
Roman Tri smrti je nastajal tri leta. Avtorica Gabriela Babnik je v pogovoru za oddajo Sobotno branje povedala, da je želela pisati počasi in poglobljeno.
“Kar nekaj časa je trajalo, preden sem napisala ta roman. Tri leta. Ker sem si prisegla, da ne bom pristala na hiperprodukcijo, v katero nas silijo”.
Poleg omenjenih tem je v romanu prisotna tudi erotika; opisi medčloveških stikov, za katere si je pisateljica prizadevala, da izpadejo precizno, ne perfidno in ne pornografsko ter vulgarno.
“Je pa tukaj tudi neka emancipacija žensk, gre za opolnomočenje žensk, v smislu, da se zavedajo lastnega telesa, lastnega spola, lastnega življenja in da se zavedo, da morajo preseči vlogo žrtve”.
Znamenita vesoljska saga, v kateri človeštvo naseljuje celotno galaksijo, a galaktičnemu cesarstvu grozi neizbežni propad.
Avtobiografski roman o odraščanju v socialistični Albaniji in kasnejši tranziciji premišljuje pojmovanje svobode v obeh velikih družbeno-ekonomskih sistemih 20. stoletja
Zbrane pesmi enega najbolj samosvojih, unikatnih pesnikov slovenske sodobnosti
V aprilu je minilo deset let od smrti kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Njegovo najbolj znano delo, znameniti roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967, je bil doslej prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Márquez, lavreat številnih literarnih nagrad, je leta 1982 prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Lani sta pisateljeva sinova posthumno izdala njegovo delo Avgusta se vidiva, čeprav je pisatelj pred smrtjo želel, da to delo uničijo. Pred kratkim je bila ta dolgo pričakovana novela izdana tudi v slovenščini.
V prvencu poljske nobelovke se nenavadna trojica odpravi na še bolj nenavadno pot
Drugi del znamenite, s prestižnim bookerjem nagrajene trilogije zgodovinskih romanov, umeščenih na angleški dvor za časa vladavine Henrika VIII.
Številni so dogodki, ki lahko življenje presekajo na pol ali temeljito spremenijo njegov nadaljnji potek. Britansko-ameriškega pisatelja indijskih korenin Salmana Rushdieja je zaznamovalo vsaj dvoje takih usodnih dogodkov. Homeinijeva fatva pred dobrimi tremi desetletji zaradi romana Satanski stihi, ki jih je izdal leta 1988, ter poizkus atentata pred slabima dvema letoma. O tem napadu, ki ga je skoraj stal življenja, pa o zdravljenju in premagovanju strahu ter o svobodi govora in svojem zasebnem življenju je Rushdie zdaj napisal knjigo Nož: Premišljevanja po poskusu umora. V slovenskem prevodu je knjiga izšla sočasno z angleškim originalom.
»Ta knjiga pripoveduje zgodbo o zadnji evropski meji. Tam se, kot je to pri mejah, stikajo in razhajajo Bolgarija, Grčija in Turčija. To je tudi mesto, kjer se začne nekaj podobnega Evropi in konča nekaj, kar ni povsem Azija.«
Zbirka esejev, v katerih ruska pisateljica pretresa vprašanja, povezana z literaturo ter individualnim in kolektivnim spominom, pa tudi aktualne družbenopolitične razmere ter etične dileme, ki jih je pred Ruse postavila vojna v Ukrajini
Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti
Stripovski prvenec, ki svet ljudi z roba družbe ekspresivno prikazuje s pomočjo risbe v oglju
Avtobiografski zapiski sovjetskega oceanografa Slave Kurilova, ki je sredi 70. let izvedel spektakultaren pobeg iz svoje domovine ter v treh nočeh in dveh dneh preplaval skoraj 100 kilometrov oceana
O hoji po vrhovih in robovih z vonjem po morju z vodnikom s pomenljivim naslovom Diši, po morju diši, pisca gorniške literature, Gorazda Goriška. Planinske poti in gorski svet je spoznaval že v mladih letih, publicistično pot pa je začel z objavami na osrednjem slovenskem gorniškem portalu Gore in ljudje. V zadnjem desetletju se je kot avtor in soavtor podpisal pod devet vodnikov in priročnikov s pohodniško izletniško vsebino. Diši, po morju diši povezuje pohodniške poti, grebene in robove treh sosednjih držav: Slovenije, Italije in Hrvaške. 60 izbranim potem je skupna točka morje, ki ga med hojo in potepanjem bodisi vidimo, vonjamo, slišimo ali čutimo.
Knjiga “Moje mačkoljubne zgodbe” Svetlane Slapšak razkriva poseben odnos avtorice do mačk skozi njeno življenjsko pot. V ozadju pripovedovanja o mačkah, njihovih karakterjih, sožitja z njimi ter ljubezni do njih, se odvijajo prelomni zgodovinski dogodki druge polovice 20. in začetka 21. stoletja, so zapisali v založništvu Kulturnega centra Danila Kiš. Voditeljica Tita Mayer se je o knjigi pogovarjala z urednico dr. Biljano Žikić.
Tokrat vam predstavljamo z Veronikino nagrado ozaljšano pesniško zbirko Milost, pesnice Ive Jevtić. Milost je kot najboljša pesniška zbirka leta 2023 izšla pri koprski založbi KUD AAC Zrakogled, uredil jo je Gašper Malej. To je po Težnosti iz leta 2005 pesničina druga zbirka, Jevtićeva pa poleg pesniškega dela tudi prevaja dela s področja zgodovine, humanistike, jezikoslovja, in je po študiju na Univerzi v Edinburgu ter magisteriju iz angleške književnosti na Univerzi v Sussexu, na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala na temo srednjeveške mistične književnosti. V Sobotnem branju je pesmi iz zbirke Milost interpretiral Renato Horvat, z Ivo Jevtić pa se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.
V oddaji Sobotno branje je tokrat predstavljen zelo kompleksno in heterogeno, pripovedno nelinearno zasnovan roman Najskrivnejši spomin človeštva, ki se sprašuje tako o smislu, bistvu, srži literature kot vrednotenju literature nasploh.
Človeški možgani se nenehno spreminjajo, pogosto na zelo presenetljive načine.
Zvrstni križanec med avtobiografsko izpovedjo, romanom in esejem prinaša kolikor intenzivno doživeto toliko tudi tehtno premišljeno poročilo o pasteh in radostih eko-kmetovanja v času globalnega segrevanja
Eseji s potovanja znamenitega poljskega novinarja in pisatelja po prostranstvih Sovjetske zveze v zadnjih letih njenega vedno bolj krhkega obstoja
Neveljaven email naslov