Letos se v Evropski prestolnici kulture združujeta obe obmejni mesti, staro in novo, italijansko in slovensko. Podobno kot nekdaj, ko ljudje meja še niso poznali.

V romanu s šestimi poglavji avtorica pogled usmeri v Adamovo rebro Gorice - s tem poimenovanjem Mateja Gomboc označuje dogajanje v novo nastajajočem obmejnem mestu, ki raste poleg starega zgodovinekega jedra -,  z biblijsko metaforiko (avtorica v uvodnem posvetilu piše, da bi bil takšen lahko tudi naslov romana) pa pisateljica najbrž podčrtuje tudi izstopajoče dekliške in ženske glasove v romanu.

Gorica (knjigo je izdala Miš Založba) je naslov knjige, ki je obveljal. Lani je bila v ožjem izboru za Cankarjevo nagrado, v letošnje šolskem letu pa jo berejo tudi dijaki prvih letnikov, ki se udeležujejo tekmovanja za Cankarjevo nagrado. Pisateljica se je poglobljeno lotila raziskovanja preteklosti, usod ljudi, ki so bili kmalu po koncu druge svetovne vojne odrezani od svojega rodnega mesta, čeprav so pričakovali drugačno rešitev. Gorica je pripadla Italiji, Slovenci na tej strani pa so ostali brez zemlje, imetja, njim ljubih ljudi …