Mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
Raziskovalna skupina za biologijo mikroorganizmov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo vodi Nina Gunde Cimerman, je zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Je tudi utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv in profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nezaupanje, ki danes spremlja znanost, jo izjemno preseneča.
Mislila sem, da živimo v družbi, ki je relativno dobro ozaveščena in se zaveda pomena določenih ukrepov za zdravje. Eden od razlogov za nezaupanje je, da je to nova bolezen, zato so se trditve strokovnjakov spreminjale. Ljudje pričakujejo, da boš podajal neka nespremenljiva dejstva, običajno občinstvo ni seznanjeno z dvomi. In ko vidi, da se dejstva lahko spreminjajo, podvomi tudi o vsem drugem, ne samo o tistem konkretnem spoznanju. Vedno je lažje verjeti enostavnim resnicam, kjer je poudarek na tem, da verjameš, ne v tem, da razumeš. Če je treba nekaj razumeti, je to bistveno težje.
Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Nina Gunde Cimerman: Res imamo kaj za pokazati
29.09.2021
Mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
Raziskovalna skupina za biologijo mikroorganizmov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo vodi Nina Gunde Cimerman, je zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Je tudi utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv in profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nezaupanje, ki danes spremlja znanost, jo izjemno preseneča.
Mislila sem, da živimo v družbi, ki je relativno dobro ozaveščena in se zaveda pomena določenih ukrepov za zdravje. Eden od razlogov za nezaupanje je, da je to nova bolezen, zato so se trditve strokovnjakov spreminjale. Ljudje pričakujejo, da boš podajal neka nespremenljiva dejstva, običajno občinstvo ni seznanjeno z dvomi. In ko vidi, da se dejstva lahko spreminjajo, podvomi tudi o vsem drugem, ne samo o tistem konkretnem spoznanju. Vedno je lažje verjeti enostavnim resnicam, kjer je poudarek na tem, da verjameš, ne v tem, da razumeš. Če je treba nekaj razumeti, je to bistveno težje.
Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi.
Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.
Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti.
Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu.
Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko.
Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso.
Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe.
Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021.
Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute.
Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.
Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.
Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.
Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo.