Živahno bilateralno dogajanje v Rimu, pomembna selitev v obnovljene prostore Trgovskega doma v Gorici, obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita se nadaljuje, kako pa je v Porabju in Pulju?

Poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu je eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice za ustavna vprašanja, ki pripravlja novo volilno zakonodajo.

Odpravimo se tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ki se mu konec leta obeta selitev v obnovljene prostore Trgovskega doma, v še eno Fabianijevo stavbo, kjer je imela knjižnica svoj sedež že leta 1904. Direktorica knjižnice Luisa Gergolet v tem vidi nove priložnosti za delovanje in povezovanje:

"To bo zelo pomemben dogodek, saj bo ena slovenska organizacija v Gorici pridobila tako viden prostor v samem centru mesta. To bo nov izziv, kako bomo delovali na tej lokaciji. Zamislili smo si, da bi to postal odprt, moderen prostor, kjer bi spodbujali pluralnost, tako značilno za to mesto, in tako spodbujali sodelovanje, strpnost in spoznavanje eden drugega."

Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Direktor Celovške Mohorjeve dr. Karl Hren je prepričan, da senca ni izginila:

"Še vedno je pristotna. Pred 15 leti smo imeli hude razprave s tedanjim deželnim glavarjem Heiderjem in v nastala je slika, da je na Koroškem zgolj konflikt, da ni nič urejeno med slovensko in nemško govorečimi. Že tedaj je bila civilna družba nekoliko bolj zmerna, kot je to izgledalo navzven."

Zdaj so razmere drugačne, pravi direktor Celovške Mohorjeve. Deželni glavar Kaiser predstavlja pozitivno sliko Koroške in politika se trudi narediti kaj tudi za manjšino, prebivalstvo pa ostaja nekoliko skeptično.

"Navzven je danes veliko bolj pozitivna slika, kot je bila pred 15 leti. Dejansko pa je bilo takrat in je danes nekje vmes. Splošno javno mnenje še vedno čuti neko skepso do slovensko govorečih. Imamo prijatelje, ampak vsa ta zgodovina, ki je zaznamovala deželo, je v glavah ljudi slej ko prej pristotna."

Da bi ob zavedanju preteklosti poiskali nove izzive v prihodnosti, želijo doseči tudi z znanstveno konferenco o prihodnosti koroških Slovenk in Slovencev 100 let po plebiscitu. Kako pa je z drugimi načrtovanimi prireditvami ob pomembni obletnici? Kot zagotavlja Christiane Ogris, zadolžena za protokol v uradu dželnega glavarja, bodo izpeljali večino prireditev, nekaj jih bo jeseni, nekaj pa tudi prihodnje leto.

Na prihodnje leto je preložena tudi Europeada - evroposko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo potekalo pod geslom Skupaj enkratni. Na dan, ko naj bi se letos začelo tekmovanje, so objavili himno.

Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice, pojasnjuje predsednica SKD Istra Danica Avbelj, prepričana, da je za društvo zelo pomembno, kako dejavno samo vodstvo.

"Če predsednik spodbuja in žene dejavnost naprej, društvo deluje brez težav. Če pa ti ne delaš, nimaš idej, društvo nazaduje. Sama sem v času epidemije vsak teden poklicala aktivne člane, jih vprašala, kako so, ali so zdravi, in to jim je veliko pomemnilo. Bili so veseli in veliko jim je pomenilo, da nekdo misli nanje, skrbi za njih, pazi nanje. Mislim, da je to mala poteza, ki pa veliko pomeni."

Prisluhnite!