Od štiribarvnega semaforja do nantančno določene razdalje med šolskimi klopmi, maske ponekod obvezne drugod ne, zaprte meje onemogočajo delo na družinskih posestvih

Tako kot drugod so se tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se je pouk začel danes, 14. septembra, prilagodili "korona" realnosti. V novo šolsko leto vstopajo dobro pripravljeni, je prepričana vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser. Način pouka bo odvisen od semaforja:

»Čez poletje smo imeli veliko priprav. Naredili smo analizo pouka na daljavo, ki je potekal spomladi, kaj je bilo dobro, kaj manj posrečeno, in na tej osnovi smo pripravili organizacijsko in pedagoško podlago ter izdali navodila za učitelje in šole, da se lahko orientirajo.«

V navodilih je tudi semafor, ki velja za vse avstrijske šole, s štirimi lučmi, zeleno, rumeno, oranžno in rdečo. Vsaka barva ima jasna pravila, kako naj poteka pouk na šolah.

»Naša največja želja je, da ostanemo v zelenem, da lahko poteka pouk kolikor toliko normalno, da lahko učitelji delajo dobro in nadoknadijo to, kar je morda umanjkalo spomladi zaradi pouka na daljavo.«

Na Madžarskem se je pouk začel 1. septembra. Takrat je na gornjeseniško dvojezično osnovno šolo prišlo 59 učencev, med njimi 8 prvošolčkov. Začetka novega šolskega leta, pravi ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, so bili veseli učenci in učitelji, saj so bili zadnjič skupaj v šoli 13. marca.

»Da bi se novo šolsko leto začelo tako kot se je končalo lansko, na daljavo, ni bilo sprejemljivo.«

Pouk poteka ob poostrenih zaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Dobili so navodila pristojnih, vsaka šola pa lahko sama sprejme še dodatne ukrepe, pravi ravnateljica. Na šoli vsem učencem ob vstopu merijo temperaturo in razkužijo roke, ohranjajo distanco, pogosteje čistijo prostore, maske pa niso obvezne, saj imajo malo učencev in veliko prostora:

»Šolska vrata se bodo zaprla le, če bo na šoli kdo okužen. Da bi zaprli vse šole, do tega pa, upamo, ne bo prišlo.«

Učiteljica-asistentka Valentina Novak ob začetku novega šolskega leta ugotavlja, da se otroci v šolo vračajo prestrašeni. Prepričana pa je tudi, da se bodo kmalu spet navadili šolskega vsakdana. Pri spodbujanju k učenju slovenskega jezika bo v pomoč tudi nova učilnica, ki so jo opremili učencem prijazno, z udobnimi sedeži in privlačnimi šolskimi pripomočki.

Poseben je tudi dolg porisan hodnik, ki vodi k učilnici. Pri tem je pomagala učiteljica z OŠ Kuzma Ingrid Pojbič. Veliko sta se pogovarjali in iskali rešitve, kaj bi bilo smotrno narisati, da bi bilo privlačno za oči, hkrati bi bile risbe poučne, pravi Valentina Novak:

»Kar nekaj truda smo vložili, da smo našli zamisli, ki bi lahko nagovarjale posameznega učenca.«

V Furlaniji - Julijski krajini z novim šolskim letom uradno začenjajo v sredo, 16. septembra, a se je pouk v nekaterih šolah začel že danes. Za šolske klopi so po skoraj polletnem premoru ponovno sedli tudi učenci šol s slovenskim učnim jezikom. Tudi letos jih je okoli 4500. Osip sicer opažajo predvsem v vrtcih, a so se letos bolj kot z vpisi ukvarjali s pravili, ki jih morajo upoštevati za omejitev širjenja korona virusa. Do metra natančno so izmerili prav vsako učilnico, pove Sonja Klanjšček, ravnateljica Večstopenjske šole v Doberdobu.

Ko bodo učenci sedeli vsak za svojo mizo, na varni razdalji drug od drugega in učitelja, bodo vsi lahko sneli maske, sicer pa je ta obvezna. Tako kot redno razkuževanje rok in ohranjanje razdalje ob prihodu ter odhodu iz šole, na hodnikih in dvoriščih. Vse je bilo treba dobro premisliti, poudarja ravnateljica:

»Tukaj na naši prvostopenjski srednji šoli bomo uporabili tudi protipožarne stopnice za prvo nadstropje, tako, da skušamo, kar se da, gnečo preprečiti.«

Šole s slovenskim učnim jezikom so na nek način v prednosti, saj v večini primerov niso tako številčne kot so italijanske. Kljub manjšim oddelkom in podružnicam, pa šolski dnevni, predvsem pa odmori, ne bodo več več to kar so bili.

»Otroci, še najbolj najmanjši bodo težko razumeli, da se ne smejo pretesno družit. Prve tedne pouka bomo zato namenili prav temu, da bomo skupaj z njimi ozaveščali ta pravila, jih pisali na skupne plakate in se jih potem skušali kar se da držati.«

Šole s slovenskim učnim jezikom obiskuje vse več otrok iz mešanih ali italijansko govorečih družin. Zanje je sledenje pouku zaradi pomanjkanja stika s slovenskim jezikom še težje, opozarja ravnateljica dijaškega doma v Gorici Kristina Knez.

»Mislim, da je bila to za naše otroke še dodatna težava ker poleg vseh posledic, ki so bile takoj opazne tudi ko so se vrnili v naš dom - da so otroci bili tudi malo anksiozni, eni tudi agresivni po tem večmesečnem obdobju, ki so ga preživeli doma. Za nas še pomembnejši je primanjkljaj slovenskega jezikovnega okolja.«

Ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim korona virusom vplivajo tudi na čezmejno delovanje. Vodja etnološke zbirke Palčava šiša Marko Smole je te dni opozoril na težave, ki jih zaprta slovensko - hrvaška meja povzroča prebivalcem v Gorskem kotarju. V pismu ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleni Jaklitsch opozarja, da se vse od osamosvojitve obeh držav težave stopnjujejo, čeprav je območje doline reke Čabranke preživelo le po zaslugi čezmejnega sodelovanja.

Vstop Hrvaške v EU teh ovir ni zmanjšal, zaradi migrantov so na meji zrasle visoke ograje z bodečo žico, ugotavlja naš sogovornik:

"Tudi to ograjo bi se dalo premostiti, če bi politiki, ljudje predvsem v občinskih vrhovih razumeli, da je razvoj tega območja možen zgolj s sodelovanjem."

Na terenu opaža, da ni zanimanja za čezmejne projekte ne na hrvaški ne na slovenski strani. Zdi se, pravi, kot da občine laže najdejo rešitve znotraj svoje države, kjer za svoje težave krivijo zaprte meje.

"Samo od prebivalcev in lokalnih iniciativ je odvisno, ali  bo ta meja kdaj odprta. Da mora biti odprta, nas uči zgodovina, saj so vsi ti kraji prosperirali le takrat, ko so bili povezani."

Negotove razmere pri prehajanju zaprte meje težave le še povečujejo in ljudje se s tega obmejnega območja izseljujejo. Probleme imajo tudi z urejanjem družinskih posestev, do katerih lastniki ne morejo.

Ker so avgusta epidemiološke razmere na Hrvaškem preprečile skupno predstavitev knjige Pilok Bojana Pajniča, so jo 12. septembra predstavili še na slovenski strani, v občini Osilnica. Gre za prvo knjigo v pleško-osilniških govorih, ki so jo objavili po zaslugu čezmejnega sodelovanja več prostovoljk in prostovoljcev prav v času "korona" zapor.

Govori ob zgornji Kolpi in Čabranki so od leta 2015 vpisani v register nesnovne dediščine tako Slovenije kot  Hrvaške, za kar so se domačini z obeh strani meje in Marko Smole trudili vse od leta 2010.

Več o knjigi in težavah zaradi zaprte meje v oddaji. Prisluhnite!