dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri

Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.

Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem  območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov.  Zbornik je dostopen tudi tu.

Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.

»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«

Dr. Daniel Wutti

Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.

»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«

Dr. Daniel Wutti

Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.

Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.

»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«

Milena Olip

Pesnik in prevajalec Dominik Srienc je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.

Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.

»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«

Dominik Srienc

Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.

V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.

Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.

»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«

Tanja Prušnik

Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.

»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«

Tanja Prušnik

Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?

Prisluhnite!