Goriška režiserka Jasmin Kovic o svojem delu in željah, dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe Celovec, o izzivih 170 let stare ustanove, porabski Slovenci o možnosti hitrega testiranja

Mlado goriško režiserko Jasmin Kovic Slovenci v Italiji dobro poznajo, saj se je podpisala pod številne uspešne gledališke predstave, muzikale in opere. Večkrat so ji že zaupali pripravo osrednje kulturne proslave ob Prešernovem dnevu, letos pa je režirala tudi dokumentarni film 20 ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

Čeprav je pandemija močno okrnila kulturne dejavnosti, Jasmin Kovic ne sedi križem rok, je zaupala v pogovoru z Nino Klaut.

V lanskem letu, izjemno težkem za kulturne ustvarjalce, se je podpisala pod tri predstave: "Mandragolo v beneškem toču" v produkciji slovenskega Beneškega gledališča iz Čedada, otroški muzikal "Gregor in Silvija", ki sicer še čaka na premiero, in opero "Il segreto di Susanna e il telefono", s katero je sodelovala na deželnem opernem festivalu. Delo se je za zaprtimi vrati gledališč nadaljevalo, kar pomeni, da prava kriza šele prihaja, opozarja.

"Ustvarili smo veliko predstav, ki niso še doživele premier, in to pomeni, da je in bo trg še dolgo prenasičen. Premier niso doživele še predstave pretekle sezone, pa tudi ne predstave te sezone. Mislim, da se bo prava kriza pokazala šele v prihodnjem letu."

Konec leta 2020 se je prvič preizkusila v vlogi filmske režiserke. Ob dvajsetletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je v sodelovanju z deželno televizijo RAI pripravila dokumentarni film 20, s katerim so nadomestili tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine.

Jasmin Kovic je v preteklih letih večkrat poskrbela za scenarij in režijo osrednjih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku v zamejstvu. Leta 2015 je tako v sodelovanju z Zvezo Slovenskih športnih društev na odru povezala kar 180 nastopajočih.

"Mislim, da je bil to trenutek, ko sta se spojili dve srci zamejskega udejstvovanja; športna in kulturna dejavnost, zbori in gledališka dejavnost, ki sta v zamejstvu zelo prisotna …  Če omenim vsaj končni del, v katerem sta se res spojili ti dve umetnosti v skladbi "Voda in pena", ki jo je na izvirno besedilo Davida Bandlja uglasbil Patrick Quagiatto, ko se je ritem spojil s športnim gibom in petjem, je bilo to enkratno doživetje, ki se ga še zdaj z veseljem spominjam."

Na odrske deske je prvič stopila pri 14 letih. V Dramski družini Sedej iz Števerjana se je najprej preizkušala kot igralka, a hitro preskočila v vlogo scenaristke in režiserke. Zadnja leta je v njej dejavna kot umetniška vodja. Skupina se lahko pohvali s številnimi odličji tako na mednarodnih, kot na Slovenskem, Linhartovem festivalu gledaliških skupin.

Po opravljenem prvostopenjskem študiju gledaliških ved v Vidmu je študij nadaljevala v Bologni in Veroni, kjer je diplomirala iz operne režije.

"To je edina akademija, ki ponuja študij operne režije v Italiji. Zanjo sem se odločila, ker je operna režija najbolj kompleksna režija v gledališču, pa tudi zato, ker sem doma v Italiji in je Italija dom opere."

Jasmin Kovic je dejavna tudi v številnih odborih slovenskih društev v Italiji. Današnji čas bi morali videti kot priložnost za prevetritev, razmislek o tem, kako stopiti v korak s časom.

"V slovenskem prostoru v Italiji si želim, da se ne bi bali novih izzivov. Da bi jih znali brati kot priložnost, za prenovo in prenavljanje in da bi v odbore sprejemali mlade člane, da bi se zanesli na njihovo novo vizijo na svet in na njihovo kreativnost."

Ne le na področju kulture, dodaja, tudi v primeru gospodarstva in turizma bi morali mladim, ki si pogosto izkušnje nabirajo v tujini, bolj zaupati. Kljub zamrznitvi številnih dejavnosti med pandemijo ostaja optimistična.

"Želela bi si manj pritoževanja in več treznega planiranja."

'Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija'

Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. V Celovcu tako že več kot 30 let deluje dvojezična ljudska šola, vrtec obiskuje 75 otrok, od lani pa imajo v prestolnici Koroške tudi prve dvojezične jasli, v katerih je 15 otrok. Zanimanje za vpis najmlajših vanje je tako veliko, da bodo organizirali še eno skupino, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren.

Uradu zveznega kanclerja na Dunaju so prijavili poseben projekt Dvojezičnost od 1 do 10, s katerim želijo ponuditi kakovostno dvojezično vzgojo.

"Prednost Mohorjeve je, da pokrivamo celotno starostno strukturo otrok od prvega do desetega leta starosti. Še posebej želimo okrepiti dvojezično vzgojo v jaslih. Kot manjšina imamo na Koroškem premalo takšnih ustanov, saj je zanimanje veliko večje od možnosti."

Če manjšina sama takšnih možnosti ne ponuja, starši vpišejo otroke v nemško govoreče vzgojne ustanove, meni direktor celovške Mohorjeve in opozarja na zelo pomemben prehod iz ene v drugo starostno skupino, saj lahko le tako zagotovijo kakovostno, dobro zanje obeh jezikov ob koncu ljudske šole.

Poleg tega imajo tudi dijaški dom, v središču Celovca pa tudi več obnovljenih stanovanj, ki jih oddajajo. Na Dunaju Mohorjeva družba upravlja hotel in študentski dom Korotan, ki je v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), ter Knafljevo ustanovo v lasti ljubljanske univerze.

Sodelovanje z obema lastnikoma je dobro, pravi Karl Hren. Še posebej to velja za ljubljansko univerzo kot osrednjo izobraževalno znanstveno ustanovo v Sloveniji, ki ima svoj prostor tudi v eni od velikih evropskih prestolnic, kjer ji Mohorjeva kot avstrijska družba ponuja svoje znanje in izkušnje.

"Mislim, da je to dobra kombinacija sodelovanja ene osrednjih slovenskih ustanov z zamejsko organizacijo, kar se prepozna tudi pri razvoju Knafljeve ustanove."

Za hotel in študentski dom Korotan pa je pomembno, da ima Mohorjeva v lastniku, Slovenskem državnem holdingu, pomembnega strateškega partnerja, poudarja direktor družbe. Prek njega so namreč vključeni tudi drugi partnerji, resor za znanost in izobraževanje ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

"Ta kombinacija bo pomembna tudi za nadaljnji razvoj te hiše. Korotan je kombinacija različnih dejavnosti. Pretežni del hiše je študentski dom, hotel daje podlago za dolgoročni gospodarski razvoj, tu je še Slovenski kulturni center. To je posebnost, ki krepi slovensko prisotnost na Dunaju, in to je treba upoštevati tudi pri statusu Korotana."

Hotel in študentski dom Korotan je uvrščen med portfeljske naložbe Slovenskega državnega holdinga, čeprav gre za kombinacijo različnih dejavnosti in bi zato moral biti med strateškimi naložbami Slovenije, je prepričan Karl Hren. Na to so SDH že večkrat opozorili, saj bi morali uspešnost Korotana meriti širše, ne samo kapitalsko monetarno.

In prihodnost celovške Mohorjeve družbe? Kot pojasnjuje naš sogovornik, eden od dveh njenih direktorjev, bo ta v znamenju sprememb in iskanja inovativnih pristopov.

"Če pomislim na knjige, tiskano besedo, imamo digitalizacijo, ki spreminja ta segment delovanja. Spremljati moramo razvoj in slediti novim možnostim. Enako velja za vzgojno-izobraževalno dejavnost, skrb za naše najmlajše otroke. Tudi tu moramo v korak s časom, se spreminjati."

Osnovni namen celovške Mohorjeve družbe, krepiti dvojezičnost na avstrijskem Koroškem, ostaja, potrebne pa so spremembe metod, je prepričan Karl Hren.

"Po mojih oceni je Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija. Skušamo biti moderni in nadgraditi svoje dejavnosti v vseh segmentih."

Hitri antigenski testi za rojake v Porabju

V prostorih nekdanje stražnice pri graničarskem muzeju v Čepincih ob torkih zjutraj med osmo in deveto po novem potekajo testiranja s hitrimi antigenskimi testi. Na omenjeni testni točki, ki je poskusno zaživela 16. marca, se je 23. marca testiralo 29 ljudi, po večini iz Porabja, kar pomeni, da je bila odločitev za postavitev testne točke pravilna, je Silvi Eöry povedala generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

S pristojnimi slovenskimi ustanovami so se dogovorili, da poskusno uvedejo posebno točko za hitro testiranje, da vidijo, ali je interes. In je bil.

"Vidimo, da je zanimanje za to možnost, s katero želimo olajšati vstop predvsem našim porabskim rojakom, ki so že tako prikrajšani. Od treh prestopnih točk je namreč odprt samo mejni prehod Verica–Čepinci."

Na Madžarskem hitro testiranje ni brezplačno in ga ni mogoče hitro opraviti.

"Našim porabskim rojakom želimo oziroma smo želeli olajšati prehod meje. Kot vidimo, je ta interes dovolj velik in bo testiranje potekalo, dokler bodo ukrepi veljali."

Da je možnost dobrodošla, se strinja tudi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.

"Veseli smo, da imamo to priložnost. So družine, ki imajo sorodnike v Sloveniji, imamo službene obveznosti, opravke, vendar za prestop meje po tej novi uredbi potrebujemo negativen izvid hitrega testa. Na Madžarskem je za hitro testiranje treba plačati 50 evrov, tudi možnosti zanj ni veliko. Tu se vidi, da je kar nekaj ljudi, ki mora prečkati mejo."

Sicer pa se tudi na Madžarskem epidemične razmere slabšajo, vse več je okuženih, umrlih, vse več mladih je na oddelkih za intenzivno nego. Neupoštevanje strogih ukrepov pa zdaj tudi kaznujejo, dodaja Andrea Kovacs.

"Vsi upamo, da bomo čim prej mimo tega, ampak za zdaj še nismo, ker povsod slišiš, da vrha še nismo dosegli."

Upanje daje cepljenje. Na Madžarskem so cepili že 16 odstotkov državljanov, razmere pa bi se lahko začele zboljševati, ko bo cepljenih 25, 30 odstotkov ljudi.

Hitro testiranje v Čepincih je ob strokovni pomoči murskosoboške splošne bolnišnice organizirala občina Šalovci in župan Iztok Fartek je predlog takoj podprl, pravi:

"Zelo radi sodelujemo v takšnih akcijah, saj vemo, da pomagamo našim zamejcem, pa tudi našim občanom in občankam pri nemotenem prehodu meje, da se jim ni treba voziti v Mursko Soboto."

Kako pandemija vpliva na življenje ob meji? Tudi o tem več v oddaji. Prisluhnite!