V Italiji se vrata kulturnih ustanov odpirajo, 30 let pozneje ali kaj bi prinesla notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe, za okrepitev sodelovanja Reke s Slovenijo, finančna podpora porabskim podjetnikom

Z izboljšanjem razmer v Furlaniji - Julijski krajini se postopno vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi, toda previdno ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.  Slovensko stalno gledališče v Trstu je svoja vrata vnovič odprlo 8. maja. Obiskovalce že sprejemajo tudi goriška kulturna domova in tamkajšnja kinodvorana. Za vse velja, da so dvorane lahko samo polovično zasedene, obiskovalci pa morajo svoj obisk rezervirati.

"Vznemirjenje je prisotno, tudi veselje. Na neki način je videti, kot da se ni tu nič zgodilo, kljub vsemu stopamo tokrat tudi previdno, zaradi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki so jih še dodatno zaostrili."

direktor SSG Trst Danijel Malalan

Bliža se 66. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim (ADP) 7. členom. Kaj je bil vzrok za oblikovanje tega pomembnega člena in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem z Inštituta za narodnostna vprašanja, sourednikoma pred kratkim predstavljenega zbornika z naslovom Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupost v Avstriji.

"Gre za neke vrste shakesperjansko vprašanje. Podpisati ali ne podpisati? Dejansko se to vseskozi dogaja. Pravega trenutka za podpis nikoli ni bilo in ga, kot kaže, tudi danes ni."

Dr. Boris Jesih

Vprašanje je, kaj bi danes noltifikacija nasledstva ADP prinesla Slovencem v Avstriji. Bistvenih razlik verjetno ne bi bilo, tudi odnosi med dražavama se najbrž ne bi poslabšali, meni dr. Jesih, prepričan, da je bil pravi trenutek za notifikacijo ob osamosvojitvi Slovenije zamujen.

"Trenutek notifikacije bi bil lahko kadarkoli. Gre za uradniški akt..... Vprašanje je, ali bi notificija prinesla kakšno izboljšanje. Zastopam pa mnenje, da tudi v smislu dobrososedskih odnosov ne bi bilo nič narobe, če bi Slovenija to storila."

dr. Danijel Grafenauer

Dunja Siuc Valković je dejavna rojakinja z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Slovenka po materi in pol po očetu je zaposlena v enem najuspešnejših podjetij na Hrvaškem, Jadranskem galenskem laboratoriju (JGL grupi), poleg tega pa je družbeno zelo aktivna. V društvu Reški val, kjer se povezujejo intelektualci, premišlja o razvojni usmeritvi Reke in širše okolice. V poslovnem klubu PartneRi podpira kulturne projekte, deluje v različnih pobudah za sodelovanje s  Slovenijo in pri načrtih Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zdaj se ji obeta tudi vstop v lokalno politiko. Kandidira za mesto v županijski skupščini  in sicer na neodvisni listi, zbrani v okviru društva GPS (Građani prije svega/Najprej državljani).

"Angažirala sem se, ker menim, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in željami veliko doprinesem mestu in okolici... Izbrala sem opcijo, ki je neodvisna in ni povezana z velikimi strankami. Mislim, da je to dobro, saj lahko neobremenjeno premišljujemo o prihodnosti Reke in županije. Osebno se bom zavzemala za povezovanje gospodarstva z vseučiliščem in Reke ter županije z okolico; s Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Mislim, da lahko samo s povezovanjem in skupnimi interesi kja dejansko naredimo."

Dunja Siuc Valković

Pridružimo se tudi  članicam likovne skupine v Slovenskem domu Bazovica na Reki, ki jim je epidemija dala dodaten zagon. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.

Prisluhnite!