Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4677 epizod
4677 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Pred nami je nova doba zdravljenja demence. Gre za zdravilo, ki je namenjeno upočasnjevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Kaj si lahko obetamo od novega zdravila in kdaj? V Sloveniji je 45.000 ljudi z demenco in kakovostna obravnava se le počasi izboljšuje. Kako to bolezen zamakniti, če nam je položena v zibko? Kje in kdaj družina bolnika z demenco poišče pomoč in kaj lahko pričakuje ob tem? Gostje: dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana; Nadja Čobal, ministrstvo za zdravje; Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.
Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.
Poleg šokantnega načrta za Gazo in za številne kapitulacijskega predloga za končanje vojne v Ukrajini je eden od ključnih prijemov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za razgradnjo dozdajšnje svetovne ureditve tudi napoved carinske vojne. V Tedenskem aktualnem mozaiku prav tako komentiramo domače dogodke. Novelo temeljnega šolskega zakona, ki prinaša več sredstev za šolstvo, nov postopek imenovanja ravnateljev in možnosti dodatnega plačila učiteljev, novo zakonodajo na področju varstva živali, pa tudi pripravo na uvedbo dolgotrajne oskrbe v praksi.
Vlada je potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta med drugim predvideva več denarja za naložbe in razvoj. Del šolskega polja je vznemirila napoved vnovične uvedbe soglasja ministra za šolstvo k imenovanju ravnatelja. To bi po mnenju kritikov vodilo k politizaciji šolstva. Ali bo ta predlog ostal v noveli, bomo med drugim izvedeli v Studiu ob 17-ih. V njem tudi o drugih aktualnih temah v šolstvu, med drugim, kako šole ravnajo ob varnostnih tveganjih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič; direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar; glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.
Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva; omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. Ob pomoči naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju? Se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami in svetom? Tudi o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Miran Lakota, vodja katedre za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru; dr. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart; Danilo Meolic, kmetovalec; Jaša Jernej Rakun Kokalj, študent Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko.
Na klopeh poslancev v tem mandatu je že pet predlogov za spremembe ustave. Kako bodo končali? Ta trenutek se zdi, da ima največ podpore predlog za vpis pravice do gotovine v ustavo. Najdlje je predlog, po katerem bi sodnike imenovala predsednica republike in ne več državni zbor. Dva predloga: za enostavnejši način imenovanja vlade in razbremenitev ustavnega sodišča že na ustavni komisiji nista dobila zadostne podpore. Zadnji predlog je povezan z uvedbo prednostnega glasu, za katerega so se z veliko večino zavzeli volivci na posvetovalnem referendumu. Predvideva povečanje števila poslancev za dva. Kako torej kaže predlaganim ustavnim spremembam. O tem s predstavniki parlamentarnih strank v Studiu ob 17-ih. Gostje: Lucija Tacer, Poslanska skupina Svoboda; Danijel Krivec, Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka; Jožef Horvat, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Radon je radioaktiven plin, ki ga v periodnem sistemu najdemo v skupini žlahtnih plinov; njegova žlahtnost pa ni prijazna do ljudi. Po nekaterih podatkih je krivec za številne primere pljučnega raka v državi. Negativne vplive radona je mogoče omiliti s precej preprostimi in ne predragimi ukrepi. Kako in zakaj, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Damijan Škrk, direktor Uprave za varstvo pred sevanji; dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana; Friderik Knez, strokovnjak s področja protiradonske zaščite in sanacije objektov, Zavod za gradbeništvo; dr. Franci Gabrovšek, Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vstopili smo v pustni čas, dogodki doma in po svetu pa so daleč od norčavih. V Tedenskem aktualnem mozaiku komentiramo reševanje invalidskega podjetja CSS v Škofji Loki, sago okrog omrežnin, ravnanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki s svojimi potezami vnaša nemir v svoji domovini in po svetu. Pred kulturnim praznikom se dotaknemo še letošnjih Prešernovih nagrajencev, na naši zahodni meji pa je vse pripravljeno na odprtje evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Kdo so ljudje, ki so bodisi s svojim življenjskim delom ali pa z izjemnimi dosežki zadnjih let vtisnili neizbrisen pečat slovenski kulturi? Kako razmišljajo o sebi, svojem ustvarjanju in svetu, v katerem živijo? Pred kulturnim praznikom, dan pred podelitvijo Prešernovih nagrad, lahko prejemnikom nagrad sklada in Prešernovima nagrajencema za življenjsko delo – to sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in perfomer Dragan Živadinov – prisluhnete v Studiu ob 17ih.
Nedavni požar v dijaškem domu v Ljubljani nas je vnovič opomnil, kako krhka dobrina je varnost. Pri uporabnikih storitev in zaposlenih v javnih ustanovah, kot so vrtci, fakultete, dijaški in študentski domovi, pa tudi domovi za starejše občane, je sprožil številna vprašanja, povezana s požarno varnostjo. Zlasti v starejših stavbah je ta v veliki meri odvisna od proaktivnega vodstva. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo osvetlili varnost v domovih in kaj lahko vodstva ter posamezniki ob veljavnih predpisih storijo za njeno izboljšanje. Gosta: mag. Romana Lah, inšpektorica, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; ddr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost.
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Odločbi gradbenega inšpektorja o deložaciji uporabnikov dveh stanovanjskih enot Doma na Krasu zaradi neskladne uporabe stavbe odpira vprašanje o zakonski neurejenosti področja. A odločbi, ki predstavljata grožnjo 12 uporabnikom z različnimi ovirami, ne povzročata stiske le njim, ampak visita nad vsemi 1500 ljudmi, ki živijo v takih enotah. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili akuten problem, dolgoročno pa napoveduje zakon o deinstitucionalizaciji. Bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pristojno za to zakonodajo, sledilo napovedim Maljevca? Gostje: Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost; Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; dr. Andreja Rafaelič, Inštitut za socialno varstvo; Emir Okanović, predsednik Zveze Sonček; Goran Blaško, direktor Doma na Krasu.
V Tedenskem aktualnem mozaiku osvetljujemo dogodke tedna doma in po svetu. Razprava o ločitvi dela zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju se je preselila v državni zbor, prav tako ukrepi za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjstva. Kmetijsko ministrstvo je šokiralo kmetijsko panogo s predlogi sprememb zakonodaje na tem področju; vlada se je odločila za nakup oklepnikov patria. Srbski študenti ne popuščajo pri svojih zahtevah; v Belorusiji po predsedniških volitvah pričakovano nič novega. O teh in drugih dogodkih v Tedenskem aktualnem mozaiku.
V času, ko se je svet znašel na prelomnici, bi se morala tudi Slovenija vprašati, kaj želi kot nacija, katere zunanjepolitične prioritete si bo zastavila in s kom naj sklepa zavezništva. Za majhne države je multilateralizem najboljši sistem urejanja mednarodnih odnosov, a žal ga že dalj časa spodkopavajo enostranska dejanja držav, uveljavljanje nacionalnih interesov s silo ali grožnjo in kršenjem mednarodnega prava ter rušenje mednarodnih organizacij. O mednarodnem položaju Slovenije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve; dr. Božo Cerar, upokojeni veleposlanik; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Državni zbor začenja z obravnavo predloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želi vlada potegniti jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. To pomeni, da zdravniki in drugi zdravstveni delavci, zaposleni v javni mreži, ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev. V zdravstvu vlada veliko nezadovoljstvo, vrstijo se napovedi odhodov iz bolnišnic in drugih javnih zavodov. Kakšne v resnici utegnejo biti posledice zakona, prisluhnite v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jasna Humar, zdravnica, vodja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje; dr. Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Luka Prodnik, maksilofacialni kirurg; Tomaž Gantar, zdravnik, strokovni direktor Bolnišnice Izola. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.
Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.
Mineva 80 let, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau, kraj smrti milijon 300 tisoč ljudi, predvsem Judov. Ta dan zaznamujemo kot svetovni dan spomina na holokavst. Evropa se je od takrat spremenila, tako etnično kot politično in moralno. Nekateri krivci za najhujši zločin v zgodovini so bili kaznovani, drugi ne. Svet pa je dobil mednarodna pravila, po katerih je prepovedana agresija na neodvisne države, za tem pa tudi Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju hudodelstva genocida. O dnevu spomina na holokavst in o tem, kaj se je svet naučil iz te izkušnje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vasilka Sancin, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kokalj Kočevar, Muzej novejše zgodovine Slovenije; dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Neveljaven email naslov