Zapiski Sonje Borus iz Berlina, ki je bežala pred holokavstom

Sonja Borus se je kot ena izmed judovskih mladenk med drugo svetovno vojno skupaj s konvojem tako imenovanih Joškovih otrok prebijala v Palestino, prej pa skrivala in prebivala med drugim tudi v Sloveniji. »Moj moto je bil optimizem, ki sem ga v sebi nosila na celotni življenjski poti. Zmeraj sem vedela, da me v prihodnosti čaka boljše življenje. Bili so tudi trenutki, ko sem mislila, da bom morala vse opustiti, toda prav ta notranja iskra mi je rekla, da bo vedno vse dobro,« je zapisala leta 2011, pri 84 letih, ko so njeni zapiski v knjižni obliki prvič izšli. Starši so jo, da bi jo obvarovali pred usodo zapornikov v koncentracijskem taborišču, zaupali sionistični organizaciji Alija za otroke in mladino. Tam je zanjo in za nekaj deset drugih otrok skrb prevzel 20-letni Hrvat Joško Indig, ki je vse preizkušnje na njihovi poti do Palestine popisal v knjigi, ki je leta 2018 izšla v slovenskem prevodu z naslovom Joškovi otroci (Založba ZRC). Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta dve leti pozneje je pri isti založbi v prevodu dr. Jaše Drnovška Sonjin dnevnik zdaj izšel tudi v slovenščini.