Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Neveljaven email naslov