Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luskavica ni nalezljiva.
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka.
Luskavica je ena od bolj pogostih kroničnih kožnih bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar okrog 40.000 bolnikov z luskavico – to je približno 2 odstotka prebivalcev.
Pordeli in vneti madeži na koži, suha koža, ki pogosto poka in krvavi; to so nekateri znaki in simptomi luskavice. Psoriaza, kot tudi lahko rečemo luskavici, je avtoimuna vnetna bolezen celotnega organizma, značilne in najbolj vidne pa so prav spremembe na koži. Še najbolj značilne so luskam podobne srebrno-sive in luščeče se ploščice – tako imenovani plaki.
Zaenkrat zagotovo vemo le to, da je luskavica dedna bolezen in ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznamo, so zapisali na spletni strani Društva psoriatikov Slovenije. Po najnovejših raziskavah gre za motnjo imunskega sistema. Luskavica je bolezen z več obrazi. Po besedah doktorja Tomaža Lundra je zdravljenje lahko lokalno z uporabo različnih preparatov ali pa sistemsko z zdravili. Luskavica pa je tudi na seznamu bolezni, ki jih lahko uspešno zdravimo s sodobnimi biološkimi zdravili.
Pri Društvu psoriatikov Slovenije opozarjajo, da je luskavica bolezen, ki jo javnost pogosto napačno razume. Bolniki jo velikokrat prikrivajo, kar jim povzroča tako čustvene kot fizične bolečine. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo in velikokrat zaradi svoje nepoučenosti dajejo bolnikom vedeti, da niso zaželeni v njihovi družbi. Takšne in podobne situacije pa zdravljenje zgolj otežujejo.
Spletna stran Društva psoriatikov Slovenije: http://www.drustvo-psoriatikov.si/
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Luskavica ni nalezljiva.
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka.
Luskavica je ena od bolj pogostih kroničnih kožnih bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar okrog 40.000 bolnikov z luskavico – to je približno 2 odstotka prebivalcev.
Pordeli in vneti madeži na koži, suha koža, ki pogosto poka in krvavi; to so nekateri znaki in simptomi luskavice. Psoriaza, kot tudi lahko rečemo luskavici, je avtoimuna vnetna bolezen celotnega organizma, značilne in najbolj vidne pa so prav spremembe na koži. Še najbolj značilne so luskam podobne srebrno-sive in luščeče se ploščice – tako imenovani plaki.
Zaenkrat zagotovo vemo le to, da je luskavica dedna bolezen in ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznamo, so zapisali na spletni strani Društva psoriatikov Slovenije. Po najnovejših raziskavah gre za motnjo imunskega sistema. Luskavica je bolezen z več obrazi. Po besedah doktorja Tomaža Lundra je zdravljenje lahko lokalno z uporabo različnih preparatov ali pa sistemsko z zdravili. Luskavica pa je tudi na seznamu bolezni, ki jih lahko uspešno zdravimo s sodobnimi biološkimi zdravili.
Pri Društvu psoriatikov Slovenije opozarjajo, da je luskavica bolezen, ki jo javnost pogosto napačno razume. Bolniki jo velikokrat prikrivajo, kar jim povzroča tako čustvene kot fizične bolečine. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo in velikokrat zaradi svoje nepoučenosti dajejo bolnikom vedeti, da niso zaželeni v njihovi družbi. Takšne in podobne situacije pa zdravljenje zgolj otežujejo.
Spletna stran Društva psoriatikov Slovenije: http://www.drustvo-psoriatikov.si/
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov