Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakašne so zaloge krvi?
Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine.
Po besedah specialista transfuzijske medicine Primoža Poženela z Zavoda za transfuzijsko medicino se pri nas na odvzem krvi vsako leto prijavi kar okoli 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. Na krvodajalskih akcijah in z individualnimi odvzemi zberemo več kot 40.000 litrov krvi.
Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja raziskovalcev, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Strokovnjaki so razvili koncept kliničnega vodenja transfuzije – po angleško patient blood management. Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah.
Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi. Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in krvna plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin. Nanj se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter tudi škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti so del obrambe pred tujki, krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.
Doktor Poženel zaključuje, da se torej pred transfuzijsko službo tako po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike; po drugi strani pa se služba sooča z omejenimi viri krvi, kar jo spodbuja k razvijanju postopkov za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
Seznam krvodajalskih akcij: http://www.ztm.si/krvodajalstvo/zaloge/
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kakašne so zaloge krvi?
Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine.
Po besedah specialista transfuzijske medicine Primoža Poženela z Zavoda za transfuzijsko medicino se pri nas na odvzem krvi vsako leto prijavi kar okoli 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. Na krvodajalskih akcijah in z individualnimi odvzemi zberemo več kot 40.000 litrov krvi.
Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja raziskovalcev, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Strokovnjaki so razvili koncept kliničnega vodenja transfuzije – po angleško patient blood management. Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah.
Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi. Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in krvna plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin. Nanj se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter tudi škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti so del obrambe pred tujki, krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.
Doktor Poženel zaključuje, da se torej pred transfuzijsko službo tako po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike; po drugi strani pa se služba sooča z omejenimi viri krvi, kar jo spodbuja k razvijanju postopkov za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
Seznam krvodajalskih akcij: http://www.ztm.si/krvodajalstvo/zaloge/
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov