Po skoraj dveh desetletjih slepote lahko spet bere časopis

Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij dr. Vladimir Pfeifer z Očesne klinike UKC Ljubljana. Umetna roženica ali keratoproteza je izdelana iz posebne plastike in titana.

Bolnik je bil slep skoraj dvajset let. Po besedah primarija Vladimirja Pfeiferja si je namreč pred sedemnajstimi leti z apnom usodno poškodoval obe očesi. Na operirano levo oko zdaj vidi odlično na blizu; časopis lahko bere brez očal, brez težav uporablja tudi mobilni telefon. Za gledanje na daleč pa za jasno in ostro sliko uporablja očala z dioptrijo minus 2,50.

Roženica je prozoren prednji del očesa, ki prekriva šarenico in zenico. Je rahlo elipsaste oblike in ne vsebuje krvnih žil. Roženica prenaša svetlobo v notranjost očesa in omogoča jasen vid. Kadar je poškodovana, je vid zato meglen in popačen; bolezni roženice pa lahko vodijo tudi v slepoto.

V operacijskem timu so sodelovali tudi: medicinski sestri inštrumentarki Erika Jakulin in Martina Marn, anesteziolog Iztok Potočnik ter diplomirana medicinska sestra Amina Dolenc. Bolnik je pred operacijo opravil več testiranj na levem očesu. Najpomembnejša je bila ultrazvočna preiskava, s katero je zdravnica Katrina Andrejčič Novak natančno izmerila oko in opisala vidni živec. Na podlagi meritev so v Bostonu v Združenih državah Amerike za slovenskega bolnika izdelali umetno roženico. Izumitelj te tako imenovane bostonske keratoproteze, dr. Claes Dohlman, jo je našemu bolniku podaril.