Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Sibirije so letos pomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi trenda toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji. Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverimo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Kraevom iz državne akademije znanosti v Moskvi.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature? Razmišljata Gregor Vertačnik, ARSO, in dr. Gleb Krajev iz državne akademije znanosti v Moskvi
Iz Sibirije so spomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do deset stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji 29. maja.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverjamo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Krajevom iz državne akademije znanosti v Moskvi in univerze Vrije v Amsterdamu.
Permafrost je eden od ključnih delov podnebnega sistema, prekriva skoraj eno četrtino kopnega severne poloble, pojasnjuje Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. "Je ostanek prejšnjih poledenitev in splošnega ohlajanja ozračja v zadnjih milijonih let, star je lahko tudi do več milijonov let. Ponekod pa je ostanek zadnje ledene dobe, ki je bila pred 20.000 leti." Po njegovih besedah sega permafrost po večini od nekaj metrov do nekaj deset metrov globoko v površje tal, ponekod, kjer so zime zelo mrzle in brez snega, pa je lahko debel več kot kilometer.
Kot dodaja dr. Gleb Krajev, ga najdemo na Arktiki, v Sibiriji, Kanadi, pa tudi na Tibetu in v številnih gorskih predelih, nam najbližje se pojavlja na primer v Alpah. Kot dodaja, je permafrost prst ali kamenje, ki ima temperaturo nižjo od nič stopinj Celzija. "Sicer se ne razlikuje močno od vsakdanje prsti, razen v tem, da biološki procesi v njem potekajo zelo počasi."
V permafrostu je shranjenega ogromno ogljika. V njem je dvakrat toliko ogljika kot v ozračju in dvakrat toliko v kot v rastlinstvu sveta, pravi Vertačnik. Ko se stali led v permafrostu, se lahko pri tem zaradi razpadanja organske snovi sprostijo ogromne količine ogljikovega dioksida in metana, to pa lahko sproži dodatne spremembe v ozračju. "Ocene kažejo, da bi se do konca stoletja lahko sprostilo več kot 100 milijard ton ogljika, po večini v obliki ogljikovega dioksida. To bi lahko privedlo do dodatnega segrevanja od nekaj desetink stopinje do ene stopinje Celzija. Bo pa ta učinek manjši, kot pa je segrevanje, ki smo ga povzročil mi, človeštvo," napoveduje Vertačnik.
Dr. Gleb Krajev se je kot geograf specializiral za raziskovanje permafrosta, v preteklosti se je udeležil številnih odprav na daljni ruski sever. Permafrost raziskuje predvsem v zahodni Sibiriji in v Čukotki. "Tu zelo primanjkuje hrane, temperatura je večino časa zelo nizka, v ogrevanje telesa je treba vlagati ogromno energije. Živa bitja morajo skrbeti za ustrezne telesne zaloge nutrientov in kar se da zmanjšati aktivnost med najhladnejšimi deli leta. Zelo zanimiv primer so tudi starodavni mikroorganizmi, ki so jih našli v permafrostu, potem ko so v njem mirovali več kot tri milijone let. Imamo tudi dokaz, da lahko semena rastlin v tamkajšnjih pogojih preživijo celih 30.000 let."
Permafrost se tali počasi, če ga z ničimer ne motimo, pravi Krajev. Pri tem je treba poudariti, da se taljenje od regije do regije zelo razlikuje. "Razpon taljenja permafrosta se je v zadnjem desetletju povečal od 5 do 20 centimetrov v globino, njegova temperatura pa se je v zadnjih desetletjih zvišala za stopinjo do dve." Za to, da bi se začel res občutno hitro taliti, pa bi bil potreben veliko večji skok v zunanji temperaturi, dodaja. "Za predstavo: da bi trajno zamrznjena tla res spremenili v vodo, potrebujemo 80-krat več energije od tiste, ki je potrebna za to, da se temperatura permafrosta poveča le za stopinjo."
Nad severnim tečajnikom se v zadnjih letih dogajajo podobni temperaturni odkloni kot drugod po svetu. V Sibiriji in Kanadi divjajo obsežni gozdni požari, letos spomladi so z ruskega severa poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. V mestu Verhojansk so pred kratkim izmerili 38 stopinj Celzija, ob tem velja poudariti, da velja to mesto za eno od najhladnejših točk severne poloble, saj so tam izmerili tudi rekordnih minus 68 stopinj Celzija.
Ponekod na severu je bil temperaturni odklon 6–7 stopinj nad dolgoletnim povprečjem, opozarja Vertačnik, "to je izredno velik odklon, daleč nad prejšnjim rekordom. Tla so se odmrznila precej bolj globoko kot običajno, in če to traja dalj časa, lahko govorimo o veliki izgubi permafrosta".
Ko se zrak tako močno ogreje, vpliva tudi na tla in na njih stoječo infrastrukturo. Na permafrostu stoji kar nekaj velikih mest ter ogromno industrijske in energetske infrastruture. "Eden od najočitnejših znakov taljenja permafrosta je slabša stabilnost stavbnih temeljev. Doslej sem kot raziskovalec obiskal že kar nekaj velikih ruskih mest, ki ležijo na daljnem severu. Mesta so polna stavb z razpokami v zidovih, stavbe so deformirane, zunanje stene pri številnih pa načete. Še en dober primer je deformacija cest in železniških tirov. Traso transibirske železnice prav iz tega razloga zelo pogosto popravljajo, teren namreč ponekod postaja, milo rečeno, valovit."
To vnese dodatne stroške, pri stavbi, postavljeni na permafrostu, temelji znašajo polovico končne cene, pojasnjuje Krajev. Permafrost od organizmov za golo preživetje zahteva več energije, in to v vseh pomenih besede, pri človeku tudi v obliki občutno višjih naložb v kar koli. Po njegovih besedah pri ustrezni graditvi samo dobro zasnovani temelji znesejo polovico končne cene. "Zadnji primer onesnaževanja z izlitjem dizelskega goriva v Norilsku je tudi ena od vidnih posledic taljenja permafrosta. Za izlitje lahko krivimo slabo vzdrževanje pri shranjevanju goriva in pomanjkanje monitoringa nad stanjem permafrosta. Vidni posledici sta tudi izgubljanje ozemlja in erozija tal, zaradi taljenja ledu v permafrostu je v zadnjem stoletju odplaknilo številne otoke."
A če smo optimistični, obstajajo tudi dobre posledice, dodaja. Pri tem poudarja predvsem povečano pozornost strokovne in laične javnosti. Zaradi nevarnosti taljenja so se v zadnjih letih povečala vlaganja v nadzorne sisteme in raziskave, "vse več je prizadevanj, da taljenje permafrosta spremljamo bolj organizirano in na precej širši ravni kot doslej in da tako preprečujemo nadaljnje taljenje".
Še ena od posledic taljenja permafrosta je oživljanje mikroorganizmov, ki so dolga tisočletja ostali zamrznjeni v njem. Ti lahko potencialno izzovejo hude bolezni pri živih bitjih. Vertačnik poudarja izbruh antraksa leta 2016. "Na polotoku Yamal na severu Sibirije je ta bolezen izbruhnila zaradi zelo tople pomladi in poletja, najprej med severnimi jeleni. Okužilo se je tudi več kot sto ljudi, 12-letni deček je umrl." To je po njegovih besedah dokaz, kako dolgo lahko v ledu preživijo bakterije in virusi. "V trajno zamrznjenih tleh imamo tudi veliko starejše viruse in bakterije, ki čakajo na priložnost, da postanejo tla odmrznjena. Največja težava je, da lahko takšni virusi in bakterije okužijo pitno vodo, s katero se napajajo živali in ljudje."
Iz Sibirije so letos pomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi trenda toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji. Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverimo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Kraevom iz državne akademije znanosti v Moskvi.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature? Razmišljata Gregor Vertačnik, ARSO, in dr. Gleb Krajev iz državne akademije znanosti v Moskvi
Iz Sibirije so spomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do deset stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji 29. maja.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverjamo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Krajevom iz državne akademije znanosti v Moskvi in univerze Vrije v Amsterdamu.
Permafrost je eden od ključnih delov podnebnega sistema, prekriva skoraj eno četrtino kopnega severne poloble, pojasnjuje Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. "Je ostanek prejšnjih poledenitev in splošnega ohlajanja ozračja v zadnjih milijonih let, star je lahko tudi do več milijonov let. Ponekod pa je ostanek zadnje ledene dobe, ki je bila pred 20.000 leti." Po njegovih besedah sega permafrost po večini od nekaj metrov do nekaj deset metrov globoko v površje tal, ponekod, kjer so zime zelo mrzle in brez snega, pa je lahko debel več kot kilometer.
Kot dodaja dr. Gleb Krajev, ga najdemo na Arktiki, v Sibiriji, Kanadi, pa tudi na Tibetu in v številnih gorskih predelih, nam najbližje se pojavlja na primer v Alpah. Kot dodaja, je permafrost prst ali kamenje, ki ima temperaturo nižjo od nič stopinj Celzija. "Sicer se ne razlikuje močno od vsakdanje prsti, razen v tem, da biološki procesi v njem potekajo zelo počasi."
V permafrostu je shranjenega ogromno ogljika. V njem je dvakrat toliko ogljika kot v ozračju in dvakrat toliko v kot v rastlinstvu sveta, pravi Vertačnik. Ko se stali led v permafrostu, se lahko pri tem zaradi razpadanja organske snovi sprostijo ogromne količine ogljikovega dioksida in metana, to pa lahko sproži dodatne spremembe v ozračju. "Ocene kažejo, da bi se do konca stoletja lahko sprostilo več kot 100 milijard ton ogljika, po večini v obliki ogljikovega dioksida. To bi lahko privedlo do dodatnega segrevanja od nekaj desetink stopinje do ene stopinje Celzija. Bo pa ta učinek manjši, kot pa je segrevanje, ki smo ga povzročil mi, človeštvo," napoveduje Vertačnik.
Dr. Gleb Krajev se je kot geograf specializiral za raziskovanje permafrosta, v preteklosti se je udeležil številnih odprav na daljni ruski sever. Permafrost raziskuje predvsem v zahodni Sibiriji in v Čukotki. "Tu zelo primanjkuje hrane, temperatura je večino časa zelo nizka, v ogrevanje telesa je treba vlagati ogromno energije. Živa bitja morajo skrbeti za ustrezne telesne zaloge nutrientov in kar se da zmanjšati aktivnost med najhladnejšimi deli leta. Zelo zanimiv primer so tudi starodavni mikroorganizmi, ki so jih našli v permafrostu, potem ko so v njem mirovali več kot tri milijone let. Imamo tudi dokaz, da lahko semena rastlin v tamkajšnjih pogojih preživijo celih 30.000 let."
Permafrost se tali počasi, če ga z ničimer ne motimo, pravi Krajev. Pri tem je treba poudariti, da se taljenje od regije do regije zelo razlikuje. "Razpon taljenja permafrosta se je v zadnjem desetletju povečal od 5 do 20 centimetrov v globino, njegova temperatura pa se je v zadnjih desetletjih zvišala za stopinjo do dve." Za to, da bi se začel res občutno hitro taliti, pa bi bil potreben veliko večji skok v zunanji temperaturi, dodaja. "Za predstavo: da bi trajno zamrznjena tla res spremenili v vodo, potrebujemo 80-krat več energije od tiste, ki je potrebna za to, da se temperatura permafrosta poveča le za stopinjo."
Nad severnim tečajnikom se v zadnjih letih dogajajo podobni temperaturni odkloni kot drugod po svetu. V Sibiriji in Kanadi divjajo obsežni gozdni požari, letos spomladi so z ruskega severa poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. V mestu Verhojansk so pred kratkim izmerili 38 stopinj Celzija, ob tem velja poudariti, da velja to mesto za eno od najhladnejših točk severne poloble, saj so tam izmerili tudi rekordnih minus 68 stopinj Celzija.
Ponekod na severu je bil temperaturni odklon 6–7 stopinj nad dolgoletnim povprečjem, opozarja Vertačnik, "to je izredno velik odklon, daleč nad prejšnjim rekordom. Tla so se odmrznila precej bolj globoko kot običajno, in če to traja dalj časa, lahko govorimo o veliki izgubi permafrosta".
Ko se zrak tako močno ogreje, vpliva tudi na tla in na njih stoječo infrastrukturo. Na permafrostu stoji kar nekaj velikih mest ter ogromno industrijske in energetske infrastruture. "Eden od najočitnejših znakov taljenja permafrosta je slabša stabilnost stavbnih temeljev. Doslej sem kot raziskovalec obiskal že kar nekaj velikih ruskih mest, ki ležijo na daljnem severu. Mesta so polna stavb z razpokami v zidovih, stavbe so deformirane, zunanje stene pri številnih pa načete. Še en dober primer je deformacija cest in železniških tirov. Traso transibirske železnice prav iz tega razloga zelo pogosto popravljajo, teren namreč ponekod postaja, milo rečeno, valovit."
To vnese dodatne stroške, pri stavbi, postavljeni na permafrostu, temelji znašajo polovico končne cene, pojasnjuje Krajev. Permafrost od organizmov za golo preživetje zahteva več energije, in to v vseh pomenih besede, pri človeku tudi v obliki občutno višjih naložb v kar koli. Po njegovih besedah pri ustrezni graditvi samo dobro zasnovani temelji znesejo polovico končne cene. "Zadnji primer onesnaževanja z izlitjem dizelskega goriva v Norilsku je tudi ena od vidnih posledic taljenja permafrosta. Za izlitje lahko krivimo slabo vzdrževanje pri shranjevanju goriva in pomanjkanje monitoringa nad stanjem permafrosta. Vidni posledici sta tudi izgubljanje ozemlja in erozija tal, zaradi taljenja ledu v permafrostu je v zadnjem stoletju odplaknilo številne otoke."
A če smo optimistični, obstajajo tudi dobre posledice, dodaja. Pri tem poudarja predvsem povečano pozornost strokovne in laične javnosti. Zaradi nevarnosti taljenja so se v zadnjih letih povečala vlaganja v nadzorne sisteme in raziskave, "vse več je prizadevanj, da taljenje permafrosta spremljamo bolj organizirano in na precej širši ravni kot doslej in da tako preprečujemo nadaljnje taljenje".
Še ena od posledic taljenja permafrosta je oživljanje mikroorganizmov, ki so dolga tisočletja ostali zamrznjeni v njem. Ti lahko potencialno izzovejo hude bolezni pri živih bitjih. Vertačnik poudarja izbruh antraksa leta 2016. "Na polotoku Yamal na severu Sibirije je ta bolezen izbruhnila zaradi zelo tople pomladi in poletja, najprej med severnimi jeleni. Okužilo se je tudi več kot sto ljudi, 12-letni deček je umrl." To je po njegovih besedah dokaz, kako dolgo lahko v ledu preživijo bakterije in virusi. "V trajno zamrznjenih tleh imamo tudi veliko starejše viruse in bakterije, ki čakajo na priložnost, da postanejo tla odmrznjena. Največja težava je, da lahko takšni virusi in bakterije okužijo pitno vodo, s katero se napajajo živali in ljudje."
Ponujamo vam nekaj nenavadnih zgodb, ali bolje nenavadnih krajev, kjer so Slovenci silvestrovali. Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 01 475 2202.
David Burbidge je Škot, ki se je pred 20 leti zaljubil v Slovenijo. Od takrat pride večkrat sem, sam ali skupaj s svojim zborom Lakeland Voices s katerim prepevajo tako škotske, angleške in slovenske pesmi. In prav s petjem in recitiranjem slovenskih pesmi se je naučil slovenskega jezika. David zdaj živi v mestu Sedbergh na severu Anglije, ki je pobrateno s slovenskimi Zrečami, vse skupaj pa se je začelo leta 2004 s televizijskim šovom. "Pred 20 leti so na Britanski televizijski mreži BBC pripravili serijo z naslovom The Town That Wants A Twin, v kateri so mestu Sedbergh iskali evropsko mesto, s katerim bi se pobratili. Med kandidati so bila mesta iz Avstrije, Francije, Cipra in tudi iz Slovenije, torej mesto Zreče."
V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.
V kulturni četrti Soteska v središču Ljubljane od 27. maja poteka enajstdnevni Festival odpornosti Soteskaopen 2022, s katerim želijo ulice in nova prizorišča spremeniti v prostore druženja. Na treh ljubljanskih ulicah (Rimska, Gregorčičeva in Soteska) se vrstijo pogovori, številne predstave, delavnice, glasbeni večeri, ki ponujajo muziko in celo ples do nebes, organizirali so izmenjevalnico vinilnih plošč, večer kratkih filmov ... Zamisel za festival je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so razmišljali, kako zaustaviti domačine in turiste, ki mimo njih hitijo proti Tromostovju, je povedala Inga Remeta, predsednica društva Gledališče Glej in članica umetniškega sveta festivala Soteskaopen: ''V naši četrti je veliko kakovostnih akterjev na različnih področjih, ki delujemo zelo aktivno in dobro. Že leta smo sodelovali na neformalni ravni, potem pa smo se povezali in združili moči.''
Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.
Kateri so največji znanstveni preboji po posameznih področjih?
V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren in v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu jo je obiskala Tina Šoln.
Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.
Ena od turističnih panog, v kateri se v zadnjih letih najpogosteje omenja sodelovanje ponudnikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki - doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine - bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se prične prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita. Vinsko-nogometno zgodbo je pripravil Jože Pepevnik.
Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani v okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Več o tem, zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost, je Maji Avi Žiberna povedal vodja projekta Matej Zwitter.
V tokratni seriji rekreativnih oddaj smo svojo pozornost usmerili v skupine, ki so večkrat, tudi nehote, nekoliko zapostavljene. Tokratno oddajo posvečamo najmlajšim. Jure Jeromen in Nina Smole sta raziskovala, katera vadba je najprimernejša za predšolske otroke in kako jih najlažje zmotiviramo, da se nam pridružijo pri športnih aktivnostih.
V Ljubljani je te dni potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada, ki je v Slovenijo pritegnila 182 mladih genijev z vsega sveta. V dveh tekmovalnih dneh so se pomerili v eksperimentalnem in teoretskem delu, ob reševanju nalog pa so spoznavali tudi lepote naše dežele. Kakšne fizikalne orehe so trli in katere države so se odrezale najbolje?
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.
Po prvem delu filmskega festivala so vsaj trije filmi v igri za zlato palmo.
Pokljuka ob slovenskih biatloncih in biatlonkah, ki so v teh dneh začeli s pripravami na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. O tem, kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšna je situacija v njihovi domovini, in kaj prinaša prihodnost pa več Aljaž Golčer.
Še nedolgo nazaj se je v Sloveniji delo na daljavo zdelo utopija, pa se je - tudi po sili razmer - uveljavilo in obdržalo. Čeprav izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, se na trgu dela že pojavljajo številni novi izzivi. Med drugim tudi uvajanje skrajšanega delovnika. Na dogodku Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost?, ki je v organizaciji e-Študentskega servisa in Združenja delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana pretekli teden potekal v Ljubljani, so strokovnjaki razpravljali o tem, kakšna prihodnost se obeta na trgu delovne sile v Sloveniji. Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija? Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.
Neveljaven email naslov