Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
25. julija bo minilo 100 let od rojstva legendarne znanstvenice Rosalind Franklin
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila ena od najrazburljivejših obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauriceom Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK-virusov, kar velja za pomembno podlago tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko, če ne bi umrla tako zgodaj, dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
"Mislim, da se javna percepcija Rosalind Franklin danes vendarle spreminja. Potem ko so jo včasih ljudje res poznali slabo, se danes stvari premikajo na bolje. Po njej so na primer poimenovali univerzo, različne nagrade in priznanja, prav zdaj bodo, denimo, v Veliki Britaniji izdali poseben kovanec v spomin na njen rojstni dan. Mislim, da je del problema v tem, da je bila Nobelova nagrada, ki je videna kot vrhunec znanstvenega ustvarjanja, podeljena Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu, Rosalind Franklin pa ne, saj je prezgodaj umrla. Za strukturo DNK se pogosto uporablja izraz Watson-Crickova struktura, saj sta jo prva opisala v prispevku za revijo Nature. No, manj pa se omenja, da sta bila temu pridružena še dva prispevka. Prvega je napisala Rosalind Franklin s svojim doktorskim študentom Raymondom Goslingom, drugega pa Maurice Wilkins skupaj s svojimi doktorskimi študenti ter tehničnim osebjem. Zdaj se vsi spominjamo le Watsona in Cricka." – profesor zoologije na Univerzi v Manchestru Matthew Cobb
Na Otoku sta se leta 1952 tako posvečala dva pomembna laboratorija. Rosalind Franklin je v vsem tem času pripravila številne podrobne izračune, ki so nakazovali, kakšna bi utegnila biti ta molekula, v kateri se skriva ključ življenja. Ko se je z njimi seznanil Crick, je skoraj v hipu sprevidel, kako briljantni so. V naslednjih treh mesecih so jima prav ti izračuni in rentgenske fotografije, ki jih je s svojimi študenti pripravila Franklinova, pomagali pri določitvi strukture DNK. Franklinova je bila, lahko bi rekli, ključni katalizator.
"Vprašanje, ki se tu pojavi, je, zakaj ni Franklinova sama razumela pomembnosti svojih izračunov, Crick pa je to videl skoraj v hipu. Crick je tedaj čisto po naključju sodeloval pri matematičnem modelu, ki bi razložil videz vijačne oziroma spiralne molekule, če bi jo preučevali z rentgenskimi žarki. S tem znanjem in izračuni Franklinove je bilo končno razkritje strukture DNK tako rekoč le še vprašanje časa."
Ironično je, da se danes Rosalind Franklin najbolj spominjamo po delu Dvojna vijačnica, ki ga je spisal James Watson. Skozi celotno knjigo je do nje ponižujoč, celo osoren. Kliče jo Rosy, tako je ni klical nihče. To, kako jo je označeval v knjigi, je po eni strani odkrito, a po drugi izjemno grdo. Delno je svojo napako popravil šele v epilogu.
"Pota zgodovine so zelo zanimiva: če bi bila Franklinova in Wilkins sposobna delati skupaj, bi se zagotovo podpisala pod odkritje strukture dvojne vijačnice. Govorili bi o Franklin-Wilkinsovi strukturi in ne o Watson-Crickovi. A sta ciljno črto naposled prečkala prav ta dva, saj paru v Londonu značajsko ni uspelo sodelovati."
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
25. julija bo minilo 100 let od rojstva legendarne znanstvenice Rosalind Franklin
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila ena od najrazburljivejših obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauriceom Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK-virusov, kar velja za pomembno podlago tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko, če ne bi umrla tako zgodaj, dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
"Mislim, da se javna percepcija Rosalind Franklin danes vendarle spreminja. Potem ko so jo včasih ljudje res poznali slabo, se danes stvari premikajo na bolje. Po njej so na primer poimenovali univerzo, različne nagrade in priznanja, prav zdaj bodo, denimo, v Veliki Britaniji izdali poseben kovanec v spomin na njen rojstni dan. Mislim, da je del problema v tem, da je bila Nobelova nagrada, ki je videna kot vrhunec znanstvenega ustvarjanja, podeljena Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu, Rosalind Franklin pa ne, saj je prezgodaj umrla. Za strukturo DNK se pogosto uporablja izraz Watson-Crickova struktura, saj sta jo prva opisala v prispevku za revijo Nature. No, manj pa se omenja, da sta bila temu pridružena še dva prispevka. Prvega je napisala Rosalind Franklin s svojim doktorskim študentom Raymondom Goslingom, drugega pa Maurice Wilkins skupaj s svojimi doktorskimi študenti ter tehničnim osebjem. Zdaj se vsi spominjamo le Watsona in Cricka." – profesor zoologije na Univerzi v Manchestru Matthew Cobb
Na Otoku sta se leta 1952 tako posvečala dva pomembna laboratorija. Rosalind Franklin je v vsem tem času pripravila številne podrobne izračune, ki so nakazovali, kakšna bi utegnila biti ta molekula, v kateri se skriva ključ življenja. Ko se je z njimi seznanil Crick, je skoraj v hipu sprevidel, kako briljantni so. V naslednjih treh mesecih so jima prav ti izračuni in rentgenske fotografije, ki jih je s svojimi študenti pripravila Franklinova, pomagali pri določitvi strukture DNK. Franklinova je bila, lahko bi rekli, ključni katalizator.
"Vprašanje, ki se tu pojavi, je, zakaj ni Franklinova sama razumela pomembnosti svojih izračunov, Crick pa je to videl skoraj v hipu. Crick je tedaj čisto po naključju sodeloval pri matematičnem modelu, ki bi razložil videz vijačne oziroma spiralne molekule, če bi jo preučevali z rentgenskimi žarki. S tem znanjem in izračuni Franklinove je bilo končno razkritje strukture DNK tako rekoč le še vprašanje časa."
Ironično je, da se danes Rosalind Franklin najbolj spominjamo po delu Dvojna vijačnica, ki ga je spisal James Watson. Skozi celotno knjigo je do nje ponižujoč, celo osoren. Kliče jo Rosy, tako je ni klical nihče. To, kako jo je označeval v knjigi, je po eni strani odkrito, a po drugi izjemno grdo. Delno je svojo napako popravil šele v epilogu.
"Pota zgodovine so zelo zanimiva: če bi bila Franklinova in Wilkins sposobna delati skupaj, bi se zagotovo podpisala pod odkritje strukture dvojne vijačnice. Govorili bi o Franklin-Wilkinsovi strukturi in ne o Watson-Crickovi. A sta ciljno črto naposled prečkala prav ta dva, saj paru v Londonu značajsko ni uspelo sodelovati."
Ponujamo vam nekaj nenavadnih zgodb, ali bolje nenavadnih krajev, kjer so Slovenci silvestrovali. Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 01 475 2202.
David Burbidge je Škot, ki se je pred 20 leti zaljubil v Slovenijo. Od takrat pride večkrat sem, sam ali skupaj s svojim zborom Lakeland Voices s katerim prepevajo tako škotske, angleške in slovenske pesmi. In prav s petjem in recitiranjem slovenskih pesmi se je naučil slovenskega jezika. David zdaj živi v mestu Sedbergh na severu Anglije, ki je pobrateno s slovenskimi Zrečami, vse skupaj pa se je začelo leta 2004 s televizijskim šovom. "Pred 20 leti so na Britanski televizijski mreži BBC pripravili serijo z naslovom The Town That Wants A Twin, v kateri so mestu Sedbergh iskali evropsko mesto, s katerim bi se pobratili. Med kandidati so bila mesta iz Avstrije, Francije, Cipra in tudi iz Slovenije, torej mesto Zreče."
V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.
V kulturni četrti Soteska v središču Ljubljane od 27. maja poteka enajstdnevni Festival odpornosti Soteskaopen 2022, s katerim želijo ulice in nova prizorišča spremeniti v prostore druženja. Na treh ljubljanskih ulicah (Rimska, Gregorčičeva in Soteska) se vrstijo pogovori, številne predstave, delavnice, glasbeni večeri, ki ponujajo muziko in celo ples do nebes, organizirali so izmenjevalnico vinilnih plošč, večer kratkih filmov ... Zamisel za festival je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so razmišljali, kako zaustaviti domačine in turiste, ki mimo njih hitijo proti Tromostovju, je povedala Inga Remeta, predsednica društva Gledališče Glej in članica umetniškega sveta festivala Soteskaopen: ''V naši četrti je veliko kakovostnih akterjev na različnih področjih, ki delujemo zelo aktivno in dobro. Že leta smo sodelovali na neformalni ravni, potem pa smo se povezali in združili moči.''
Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.
Kateri so največji znanstveni preboji po posameznih področjih?
V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren in v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu jo je obiskala Tina Šoln.
Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.
Ena od turističnih panog, v kateri se v zadnjih letih najpogosteje omenja sodelovanje ponudnikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki - doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine - bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se prične prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita. Vinsko-nogometno zgodbo je pripravil Jože Pepevnik.
Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani v okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Več o tem, zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost, je Maji Avi Žiberna povedal vodja projekta Matej Zwitter.
V tokratni seriji rekreativnih oddaj smo svojo pozornost usmerili v skupine, ki so večkrat, tudi nehote, nekoliko zapostavljene. Tokratno oddajo posvečamo najmlajšim. Jure Jeromen in Nina Smole sta raziskovala, katera vadba je najprimernejša za predšolske otroke in kako jih najlažje zmotiviramo, da se nam pridružijo pri športnih aktivnostih.
V Ljubljani je te dni potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada, ki je v Slovenijo pritegnila 182 mladih genijev z vsega sveta. V dveh tekmovalnih dneh so se pomerili v eksperimentalnem in teoretskem delu, ob reševanju nalog pa so spoznavali tudi lepote naše dežele. Kakšne fizikalne orehe so trli in katere države so se odrezale najbolje?
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.
Po prvem delu filmskega festivala so vsaj trije filmi v igri za zlato palmo.
Pokljuka ob slovenskih biatloncih in biatlonkah, ki so v teh dneh začeli s pripravami na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. O tem, kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšna je situacija v njihovi domovini, in kaj prinaša prihodnost pa več Aljaž Golčer.
Še nedolgo nazaj se je v Sloveniji delo na daljavo zdelo utopija, pa se je - tudi po sili razmer - uveljavilo in obdržalo. Čeprav izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, se na trgu dela že pojavljajo številni novi izzivi. Med drugim tudi uvajanje skrajšanega delovnika. Na dogodku Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost?, ki je v organizaciji e-Študentskega servisa in Združenja delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana pretekli teden potekal v Ljubljani, so strokovnjaki razpravljali o tem, kakšna prihodnost se obeta na trgu delovne sile v Sloveniji. Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija? Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.
Neveljaven email naslov