V človeško telo so vpisani gibi nekega življenja. S temi besedami se začne opis plesne predstave z dvema naslovoma Stičišče srečanj in Dance, no goal, ki je nastajala na otoku Tenerife, v mestu Santa Cruz, in v Plesnem teatru Ljubljana. Šest neprofesionalnih plesalcev, starejših od 65 let, je združila želja po plesu. Tri plesalke so izbrali v Ljubljani, dve plesalki in enega plesalca pa na Kanarskih otokih. Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.

Slovensko-španski projekt Stičišče srečanj, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost

V človeško telo so vpisani gibi nekega življenja. S temi besedami se začne opis plesne predstave z dvema naslovoma Stičišče srečanj in Dance, no goal, ki je nastajala na otoku Tenerife, v mestu Santa Cruz, in v Plesnem teatru Ljubljana. Šest neprofesionalnih plesalcev, starejših od 65 let, je združila želja po plesu. Tri plesalke so izbrali v Ljubljani, dve plesalki in enega plesalca pa na Kanarskih otokih.

Režiserka in koreografinja predstave, plesalka Carlota Mantecón z otoka Tenerife, nam je, ko smo jo poklicali, razložila, da želi demokratizirati plesno umetnost in poudarja, da ples pripada vsem. Carlota je povedala, da je na premieri predstave, ki jo je gledala v Santa Cruzu, začutila, kako je razdalja v resnici postala pomemben temelj ustvarjalnega procesa. Predstavi v Ljubljani in na Kanarski otokih sta si bili podobni, v Španiji so  domači plesalci nastopili v živo, dodali so jim posnetke soplesalk iz Slovenije, v Sloveniji pa smo na odru videli nastop slovenskih plesalk in posnetke španskih plesalcev. Kaj nam je želel povedati vsak izmed njih s svojimi gibi in plesom, pa naj gledalci presodijo sami, pravi Carlota, ki noče pa razlagati, kaj je kot umetnica s koreografijo hotela povedati. Plesalci so neprofesionalni, nimajo znanja o plesu, koreografinja Carlota Mantecón pa jih na odru ni želela izpostaviti kot amaterje.

Pandemija covida 19 je temeljito spremenila svet in posegla tudi v prvotne načrte slovensko-španskega plesnega projekt. Carlotino delo je zaradi pandemije obstalo, bilo je veliko nejasnosti, ni vedela, ali bo lahko nadaljevala projekt, začela je razmišljati, kaj naj stori, imela je veliko različnih idej. Ukrepe so počasi sproščali, ljudje so se spet lahko gibali zunaj, nekateri, ki bi morali sodelovati v predstavi, so se prestrašili in umaknili, izgubili so voljo in željo, da bi prihajali na vaje. Bilo je kar dramatično, razlaga Carlota Mantecón.

Potem so se začele vaje na daljavo, s plesalci je delala individualno. To je bil naporen proces.

''To ni socialni projekt, to ni amaterski projekt, to je umetniški projekt.''

Carlota se veseli novih plesnih izzivov, prepričana je, da se bodo plesalci naslednje leto, kot je bilo prvotno zamišljeno, srečali in skupaj nastopili na otoku Tenerife in v Ljubljani.

Dramaturginja in asistentka Urša Adamič je povedala, da se je projekt začel oktobra lani, ko je na desetdnevni delavnici Carlota izbrala plesalke.

''Iskala je njihov osebni izraz, avtonomni gib, njihovo specifiko. Vsako telo je popisano s svojo zgodovino in svojo zgodbo, ki se odraža tudi na našem gibanju. Bila je pozorna, kako se te gospe premikajo. Zdaj predstava govori o tem, kaj je plesna zgodovina, kdo jo oblikuje, kako ples nastaja. Velikim  imenom plesa smo ob bok postavili  naše plesalke.''

Kaj pa so nam po petkovi uspešni premieri predstave Stičišče srečanj v Plesnem teatru Ljubljana povedale slovenske plesalke, ki so se resneje s plesom začele ukvarjati šele zdaj, ko so v najlepših letih?

Maja Culiberg: ''Zadovoljna sem s svojim nastopom, na koncu sem skoraj spustila eno solzo, ker je konec neke zgodbe, imeli smo se lepo, vesela bom, če bo še kakšna ponovitev …''

Majda Lekše: ''Ko sem bila na odru, se mi je zdelo, da je vse lepo steklo, upam, da ne bo le ena predstava, da bomo šle junija 2021 tudi na Tenerife. Mislim, da je velik del mene v tem projektu, zaupam koreografinji, ki je začutila naše bistvo in nas vse skupaj združila v lepo zgodbo.''

Metoda Pavlič: ''Plesalke smo se zelo lepo ujele, zdaj, ko ju poznam, bi šla z veseljem z njima na Tenerife. Če bi imele še dve ali tri predstave, bi bile na odru bolj sproščene. Prva predstava je vedno najtežja. Zelo sem zadovoljna. Verjetno bomo jeseni še nastopile. Me smo pripravljene. Oktobra ali novembra se spet vidimo!''

Kreativna producentka Katja Somrak pravi: ''A vidite, kaj vse se da, kaj vse te naše gospe zmorejo? Predstavo so soustvarjale tudi plesalke. Pri sodobnem plesu je pomemben osebni stik, zdaj se veliko pogovarjamo, da pridemo do rešitve, do katere bi v živo prišli veliko hitreje.''

Vzporedno s plesnim projektom pa nastaja tudi dokumentarni film z naslovom Gospe, gospodje in oblaki. Režiserka Katarina Nikolov: ''To je dokumentarni film, ki bo ponudil tudi vpogled v zaledje, zaodrje nastajanja predstave, nastopajoče spremljamo tudi v njihovem zasebnem življenje, film se bo nadaljeval tudi po premier, želimo jih spremljati, če bodo šli v Španijo, računamo, da bi film prvi gledalci videli že konec leta 2021.''

Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.