V siloviti eksploziji amonijevega nitrata, ki je Bejrut stresla ta teden, se je v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot je naša jedrska elektrarna v Krškem proizvede v treh urah. Eksplozija naj bi pline potisnila s hitrostjo 3000 metrov na sekundo, nadtlak, ki ga je povzročila eksplozija, pa je še na razdalji dva kilometra od mesta eksplozije znašal 70 milibarov, to je torej 700 kilogramov na kvadratni meter. V Bejrutu, v neposredni bližini pristanišča, pa je bil tlak 18-krat večji od normalnega tlaka, kar je povzročilo rušenje številnih stavb. Udarni val so zaznali celo na 200 kilometrov oddaljenem Cipru, potresne opazovalnice v Bejrutu so poročale o sunku tretje stopnje. Vse to je Maji Ratej povedal dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki se je poglobil v kemijsko ozadje eksplozije v Libanonu.

S kemikom dr. Matejem Hušem o tem, zakaj je amonijev nitrat tako eksploziven, kakšne so značilnosti visokoeksplozivnih snovi ter tudi o konkretnih izmerjenih vrednostih hitrosti plinov in tlaka v bejrutski eksploziji

V siloviti eksploziji amonijevega nitrata, ki je Bejrut stresla ta teden, se je v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot je naša jedrska elektrarna v Krškem proizvede v treh urah. Eksplozija naj bi pline potisnila s hitrostjo 3000 metrov na sekundo, nadtlak, ki ga je povzročila eksplozija, pa je še na razdalji dva kilometra od mesta eksplozije znašal 70 milibarov, to je torej 700 kilogramov na kvadratni meter. V Bejrutu, v neposredni bližini pristanišča, pa je bil tlak 18-krat večji od normalnega tlaka, kar je povzročilo rušenje številnih stavb. Udarni val so zaznali celo na 200 kilometrov oddaljenem Cipru, potresne opazovalnice v Bejrutu so poročale o sunku tretje stopnje. Vse to je Maji Ratej povedal dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki se je poglobil v kemijsko ozadje eksplozije v Libanonu.