Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hranilna vrednost pretlačenega paradižnika je zaradi minimalne obdelave razmeroma visoka
Poznate razliko med paradižnikovo mezgo in pretlačenim paradižnikom, ki ga poznamo tudi pod kulinaričnim imenom “passata”? Če je mezga pogosto paradižnikov koncentrat ali pa vsebuje različne dodatke, je tisti pretlačeni zgolj in samo surov pasiran paradižnik, vsestransko uporaben za pripravo omak, juh in drugih jedi. Kaj je “passata”, kako jo pripravijo in kakšna je hranilna vrednost tega živila? Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili tržno raziskavo dvanajstih vzorcev pretlačenih paradižnikov, ki jih je mogoče najti na trgu. Pregledali so tudi cene in preverili, katere dodatke proizvajalci dodajajo.
Pravi pretlačeni paradižnik je brez nepotrebnih dodatkov. Vsebuje lahko le paradižnik, sol in v nekaterih primerih citronsko kislino za uravnavanje kislosti. To dodajajo zaradi stabilnosti izdelka, vendar je ob pravilni predelavi povsem nepotrebna.
Hranilna vrednost pretlačenega paradižnika je zaradi minimalne obdelave razmeroma visoka
Poznate razliko med paradižnikovo mezgo in pretlačenim paradižnikom, ki ga poznamo tudi pod kulinaričnim imenom “passata”? Če je mezga pogosto paradižnikov koncentrat ali pa vsebuje različne dodatke, je tisti pretlačeni zgolj in samo surov pasiran paradižnik, vsestransko uporaben za pripravo omak, juh in drugih jedi. Kaj je “passata”, kako jo pripravijo in kakšna je hranilna vrednost tega živila? Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili tržno raziskavo dvanajstih vzorcev pretlačenih paradižnikov, ki jih je mogoče najti na trgu. Pregledali so tudi cene in preverili, katere dodatke proizvajalci dodajajo.
Pravi pretlačeni paradižnik je brez nepotrebnih dodatkov. Vsebuje lahko le paradižnik, sol in v nekaterih primerih citronsko kislino za uravnavanje kislosti. To dodajajo zaradi stabilnosti izdelka, vendar je ob pravilni predelavi povsem nepotrebna.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov