Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako lahko tudi začetnik prepozna napake in bolezni vina?
Vino je priljubljena pijača, ki jo uvrščajo med živila, spremlja in bogati številne evropske in svetovne kuhinje, od preprostih tradicionalnih do najbolj prefinjenih. Bolj kot kateri koli drug pridelek odseva raznovrstnost dežele, lokalne kulture kvasovk ter podnebje in pogoje, pri katerih zori grozdje in pri katerih poteka njegova predelava. Manj prijetne spremljevalke vinskih doživetij so napake vina, ki lahko izkušnjo poletnega kosila ali večerje spremenijo v razočaranje.
Razlikujemo med napakami, boleznimi in pomanjkljivostmi vina, pojasnjuje somelje in vinski publicist Jože Rozman.
Najpogostejši napaki vina sta oksidacija in “bekser” ali žveplec. Prvo prepoznamo po vonju naribanih jabolk, drugo po vonju gnilih jajc.
Napake in bolezni vina lahko prepoznamo senzorično. Sicer pa vino “okušamo” in uživamo z vsemi čutili.
Najprej poslušamo, kako vino teče v kozarec. Mlado vino bo teklo živahno in iskrivo, starejše ali sladko vino bo teklo tiho, oljnato.
Vino hranimo v temnem in hladnem prostoru, zaželeno je, da so nihanja temperature v tem prostoru čim manjša. Če mošnjiček dopušča, si lahko omislite tudi vinsko hladilno vitrino, potem težav z nihaji temperature ne boste imeli. Steklenice naj vedno počivajo v ležečem položaju. In ne pozabite na zmernost pri uživanju vina, z njo boste ohranili zdravje in dostojanstvo.
Kako lahko tudi začetnik prepozna napake in bolezni vina?
Vino je priljubljena pijača, ki jo uvrščajo med živila, spremlja in bogati številne evropske in svetovne kuhinje, od preprostih tradicionalnih do najbolj prefinjenih. Bolj kot kateri koli drug pridelek odseva raznovrstnost dežele, lokalne kulture kvasovk ter podnebje in pogoje, pri katerih zori grozdje in pri katerih poteka njegova predelava. Manj prijetne spremljevalke vinskih doživetij so napake vina, ki lahko izkušnjo poletnega kosila ali večerje spremenijo v razočaranje.
Razlikujemo med napakami, boleznimi in pomanjkljivostmi vina, pojasnjuje somelje in vinski publicist Jože Rozman.
Najpogostejši napaki vina sta oksidacija in “bekser” ali žveplec. Prvo prepoznamo po vonju naribanih jabolk, drugo po vonju gnilih jajc.
Napake in bolezni vina lahko prepoznamo senzorično. Sicer pa vino “okušamo” in uživamo z vsemi čutili.
Najprej poslušamo, kako vino teče v kozarec. Mlado vino bo teklo živahno in iskrivo, starejše ali sladko vino bo teklo tiho, oljnato.
Vino hranimo v temnem in hladnem prostoru, zaželeno je, da so nihanja temperature v tem prostoru čim manjša. Če mošnjiček dopušča, si lahko omislite tudi vinsko hladilno vitrino, potem težav z nihaji temperature ne boste imeli. Steklenice naj vedno počivajo v ležečem položaju. In ne pozabite na zmernost pri uživanju vina, z njo boste ohranili zdravje in dostojanstvo.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov