Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Pomembne spremembe so se zgodile tudi glede uživanja žit in žitnih izdelkov, saj se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. V rubriki "Veste, kaj jeste?" zato ne moremo mimo dejstva, da smo včeraj obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih. Ob tem je Inštitut za nutricionistiko predstavil pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero želijo spodbuditi potrošnike k sprejemanju informiranih odločitev in pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano.

Kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa

Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih je Inštitut za nutricionistiko predstavil pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero želijo spodbuditi potrošnike k pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano. Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Razpoložljivi podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 g dnevno) varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi. S pobudo »Izbiram polnozrnato« želijo omogočiti prebivalcem, da bodo spoznali koristi uživanja polnozrnatih živil, ter jih spodbuditi k bolj informirani izbiri in pogostejšemu živanju polnozrnatih živil.

“Polnozrnata nepredelana semena žit so izgrajena iz otrobov, kalčka in notranjega dela žita – endosperma. Otrobi so trda zunanja večslojna semenska ovojnica. Vsebujejo veliko vlaknin, fenolnih spojin, so pomemben vir vitamina B2, B3, ter mineralov: železa, cinka, fosforja in magnezija.” dr. Pivk Kupirovič

Koristi uživanja polnozrnatih žit so jasne in dokazane, poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Polnozrnati kruh, polnozrnati žitni izdelki in kaše imajo precej višjo vsebnost vlaknin ter hranljivih snovi, kot jih imajo izdelki iz bele moke (npr. beli kruh in pecivo):

“Polnozrnata žita se priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni praznjenje želodca ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje časa siti. Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo potrjeno, da imajo vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da imajo vlogo pri delovanju črevesja, saj uravnavajo prehajanje črevesne vsebine.”

Pri izbiri polnozrnatih živil moramo biti pozorni na deklaracijo. Namreč na deklaraciji se sestavine navajajo po vrstnem glede na njihovo vsebnost v živilu, zato je najboljše izbrati tista živila, pri katerih so polnozrnata žita navedena na začetku seznama sestavin. In še za primerjavo:

“Kruh s polnozrnato moko vsebuje 7,4 g prehranskih vlaknin na 100 g kruha, medtem ko bel kruh vsebuje 2,4 g prehranskih vlaknin na 100 g kruha.”

Pobudo ozaveščanja o polnozrnatih žitih Inštitut za nutricionistiko pričenja na mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih, nadaljevali pa bodo na tedenski ravni. V okviru nacionalnega portala prehrana.si bodo zato objavljali privlačne slikovne materiale in video vsebine s koristnimi informacijami o polnozrnatih izdelkih.

Sledite jim na Nacionalnem portalu www.prehrana.si in na družbenih omrežjih: #IzbiramPolnozrnato, #PolnozrnatiTorek, #Polnozrnato.

Vir: Inštitut za nutricionistiko