Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo od 500 do 2.500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer med cvetenjem in opraševanjem ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Približno kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, to nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega izvora.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pod drobnogled vzeli 11 različnih vzorcev medu
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj proizvedejo od 500 do 2500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer v času cvetenja in opraševanja ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Okrog kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, kar nas nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar, ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega porekla.
Na nedavnem testu ZPS so, kot je povedala Anja Bolha, med enajstimi različnimi vzorci medu ugotovili, da v Sloveniji jemo dober med. Vsi testirani vzorci so dobili najmanj povprečno oceno, večina dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci slovenskega porekla.
Če na etiketi piše, da je v medu, ki ste ga kupili, mešanica pridelka čebel iz EU in čebel izven EU, to lahko pomeni, da je tistega iz EU zgolj za vzorec, večina tega medu pa je prepotovala več tisoč kilometrov.
“Proizvajalci lahko s tem prikrijejo, kakšna široka paleta medu je v tem izdelku.”
Ekološki med se lahko prideluje samo na posebej določenih območjih, ki ne smejo biti v bližini večjih cest, onesnaženih območij ali komunalnih odlagališč. V Sloveniji je približno 79 ekoloških čebelarjev. V njihovih panjih je lahko zgolj avtohtona kranjska čebela, voditi morajo posebne evidence in so strožje nadzorovani. Med vzorci ZPS so bili med ekološkimi izdelki zgolj tisti s tujim poreklom, ocenjeni pa so bili slabše, kot recimo neekološki med slovenskega porekla.
“Transportna pot je bila daljša, zato so bili parametri sestave slabši. Zato je v vsakem primeru najbolje, da kupimo med od blizu.”
Na dan naj bi zaužili največ tri do štiri čajne žličke, otroci po prvem letu starosti največ dve. Vendar ob pogoju, da s hrano in pijačami nismo zaužili dodatnih sladkorjev.
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo od 500 do 2.500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer med cvetenjem in opraševanjem ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Približno kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, to nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega izvora.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pod drobnogled vzeli 11 različnih vzorcev medu
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj proizvedejo od 500 do 2500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer v času cvetenja in opraševanja ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Okrog kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, kar nas nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar, ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega porekla.
Na nedavnem testu ZPS so, kot je povedala Anja Bolha, med enajstimi različnimi vzorci medu ugotovili, da v Sloveniji jemo dober med. Vsi testirani vzorci so dobili najmanj povprečno oceno, večina dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci slovenskega porekla.
Če na etiketi piše, da je v medu, ki ste ga kupili, mešanica pridelka čebel iz EU in čebel izven EU, to lahko pomeni, da je tistega iz EU zgolj za vzorec, večina tega medu pa je prepotovala več tisoč kilometrov.
“Proizvajalci lahko s tem prikrijejo, kakšna široka paleta medu je v tem izdelku.”
Ekološki med se lahko prideluje samo na posebej določenih območjih, ki ne smejo biti v bližini večjih cest, onesnaženih območij ali komunalnih odlagališč. V Sloveniji je približno 79 ekoloških čebelarjev. V njihovih panjih je lahko zgolj avtohtona kranjska čebela, voditi morajo posebne evidence in so strožje nadzorovani. Med vzorci ZPS so bili med ekološkimi izdelki zgolj tisti s tujim poreklom, ocenjeni pa so bili slabše, kot recimo neekološki med slovenskega porekla.
“Transportna pot je bila daljša, zato so bili parametri sestave slabši. Zato je v vsakem primeru najbolje, da kupimo med od blizu.”
Na dan naj bi zaužili največ tri do štiri čajne žličke, otroci po prvem letu starosti največ dve. Vendar ob pogoju, da s hrano in pijačami nismo zaužili dodatnih sladkorjev.
Neveljaven email naslov