Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Veste, kaj jeste? na Prvem programu Radia Slovenija tokrat o še enem mineralu, ki ima v našem telesu pomembno vlogo, na dan pa naj bi ga sicer zaužili zelo malo. To je selen, ki je poznan od leta 1817, šele sredi preteklega stoletja pa je odkritje, da je esencialen za človeško telo, odprlo povsem novo poglavje v razumevanju tega mikroelementa.
Prvi klinični znaki pomanjkanja so bele lise na nohtih in tanjšanje las
Selen ima med mikrohranili edinstveno vlogo, pove prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Je namreč eden redkih elementov, ki je del osnovnih gradnikov bioloških molekul.
"V našem telesu je prisoten v več proteinih oz. selenoproteinih, ki opravljajo različne funkcije v telesu. Številne so povezane z oksidativnim stresom, s proteini, ki so odgovorni za spermatogenezo, tudi z encimi, ki so vključeni v aktivacijo ali deaktivacijo ščitniških hormonov, ter proteini, ki so odgovorni za presnovo skeletnih in srčnih mišic itd."
Selen glede na sprejete zdravstvene trditve tudi prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema ter vzdrževanju normalnih las in nohtov. Klinični znaki njegovega pomanjkanja med drugim ravno zajemajo bele lise na nohtih in tanjšanje las, ki se ob vnovičnem začetku uživanja tega minerala normalizirajo. Zadosten dnevni vnos selena za odraslega zdravega človeka je okrog 70 µg (mikrogramov).
"Dejansko potrebujemo zelo malo selena. Če ga primerjamo z drugimi minerali: bakra potrebujemo že od desetkrat do dvajsetkrat več, železa stokrat več, kalcija pa tudi do desettisočkrat. Ime mikrohranilo selenu torej kar pritiče."
Najboljši viri selena so izdelki iz polnozrnate pšenice, morska hrana, meso in jetra, daleč največ pa ga vsebujejo brazilski oreščki. S tremi ali petimi oreščki že prekoračimo varen dnevni vnos, z desetimi pa smo že na zgornji meji varnega oz. tvegamo selenozo.
V Veste, kaj jeste? na Prvem programu Radia Slovenija tokrat o še enem mineralu, ki ima v našem telesu pomembno vlogo, na dan pa naj bi ga sicer zaužili zelo malo. To je selen, ki je poznan od leta 1817, šele sredi preteklega stoletja pa je odkritje, da je esencialen za človeško telo, odprlo povsem novo poglavje v razumevanju tega mikroelementa.
Prvi klinični znaki pomanjkanja so bele lise na nohtih in tanjšanje las
Selen ima med mikrohranili edinstveno vlogo, pove prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Je namreč eden redkih elementov, ki je del osnovnih gradnikov bioloških molekul.
"V našem telesu je prisoten v več proteinih oz. selenoproteinih, ki opravljajo različne funkcije v telesu. Številne so povezane z oksidativnim stresom, s proteini, ki so odgovorni za spermatogenezo, tudi z encimi, ki so vključeni v aktivacijo ali deaktivacijo ščitniških hormonov, ter proteini, ki so odgovorni za presnovo skeletnih in srčnih mišic itd."
Selen glede na sprejete zdravstvene trditve tudi prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema ter vzdrževanju normalnih las in nohtov. Klinični znaki njegovega pomanjkanja med drugim ravno zajemajo bele lise na nohtih in tanjšanje las, ki se ob vnovičnem začetku uživanja tega minerala normalizirajo. Zadosten dnevni vnos selena za odraslega zdravega človeka je okrog 70 µg (mikrogramov).
"Dejansko potrebujemo zelo malo selena. Če ga primerjamo z drugimi minerali: bakra potrebujemo že od desetkrat do dvajsetkrat več, železa stokrat več, kalcija pa tudi do desettisočkrat. Ime mikrohranilo selenu torej kar pritiče."
Najboljši viri selena so izdelki iz polnozrnate pšenice, morska hrana, meso in jetra, daleč največ pa ga vsebujejo brazilski oreščki. S tremi ali petimi oreščki že prekoračimo varen dnevni vnos, z desetimi pa smo že na zgornji meji varnega oz. tvegamo selenozo.
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov