Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za mineral, ki ga predstavljamo tokrat v Veste, kaj jeste?, je potrjena ena zdravstvena trditev. To so kloridi, ki prispevajo k normalni prebavi z vlogo pri nastajanju klorovodikove kisline v želodcu. S hrano in pijačo jih zaužijemo povsem dovolj. Na prvih mestih po vsebnosti je namreč hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. Tako največkrat govorimo o natrijevih kloridih.
Kloridni ioni so nujni za vzdrževanje številnih fizioloških funkcij telesa
Klor kot element spada med halogene in je fizikalno-kemijsko pri normalni temperaturi in tlaku plin. V naravi pa se največ klora pojavlja v obliki kloridov oziroma kloridnih ionov, ki spadajo med najpomembnejše anorganske anione v naših telesih. Teja Glavnik, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ob tem dodaja, da je najpogostejši natrijev klorid. Na prvih mestih po vsebnosti tega minerala je torej hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol.
"Največ kloridov imajo suhomesnati izdelki, siri, tudi jajca. V drugih vrstah hrane je tega minerala zelo malo. Za dnevni vnos kloridov bi morali pojesti 400 g solate. Isto količino kloridov pa bi zaužili s 25 g salame."
Z vidika preskrbe s kloridi to ni problematično, ker jih naše telo ob zadostni hidraciji učinkovito regulira oz. izloča in naknadno pridobiva iz rezerv. Jasno pa je, da je čezmeren vnos natrijevega klorida oz. kuhinjske soli povezan s povišanim krvnim tlakom.
Za mineral, ki ga predstavljamo tokrat v Veste, kaj jeste?, je potrjena ena zdravstvena trditev. To so kloridi, ki prispevajo k normalni prebavi z vlogo pri nastajanju klorovodikove kisline v želodcu. S hrano in pijačo jih zaužijemo povsem dovolj. Na prvih mestih po vsebnosti je namreč hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. Tako največkrat govorimo o natrijevih kloridih.
Kloridni ioni so nujni za vzdrževanje številnih fizioloških funkcij telesa
Klor kot element spada med halogene in je fizikalno-kemijsko pri normalni temperaturi in tlaku plin. V naravi pa se največ klora pojavlja v obliki kloridov oziroma kloridnih ionov, ki spadajo med najpomembnejše anorganske anione v naših telesih. Teja Glavnik, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ob tem dodaja, da je najpogostejši natrijev klorid. Na prvih mestih po vsebnosti tega minerala je torej hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol.
"Največ kloridov imajo suhomesnati izdelki, siri, tudi jajca. V drugih vrstah hrane je tega minerala zelo malo. Za dnevni vnos kloridov bi morali pojesti 400 g solate. Isto količino kloridov pa bi zaužili s 25 g salame."
Z vidika preskrbe s kloridi to ni problematično, ker jih naše telo ob zadostni hidraciji učinkovito regulira oz. izloča in naknadno pridobiva iz rezerv. Jasno pa je, da je čezmeren vnos natrijevega klorida oz. kuhinjske soli povezan s povišanim krvnim tlakom.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov