Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi vrhunca rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto, imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.
Evropa je vse bolj zeleno naravnana in s tem je vse manj sredstev za ohranjanje zdravja rastlin
Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi viška rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.
722 epizod
Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.
Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi vrhunca rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto, imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.
Evropa je vse bolj zeleno naravnana in s tem je vse manj sredstev za ohranjanje zdravja rastlin
Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi viška rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.
V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se je začela prejšnjo sredo. Mladi prevzemniki kmetij se lahko vse do sredine junija prijavijo na razpis za nepovratna sredstva, na voljo je 10 milijonov evrov in pol. Spremljali smo tudi dražbo lesa v Slovenj Gradcu – znano je, da v slovenskih gozdovih raste najkakovostnejši les. Ob koncu pa smo preverili, kakšne načrte ima Pomurski sejem glede letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma Agra.
V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo standarde in možnosti za vključitev kmetov v ukrepe za dobrobit živali ter izkušnje izvajanja teh ukrepov. Do prvega marca je še dovoljen poseg v lesno zarast na brežinah vodotokov. Sečnjo lesne zarasti morajo lastniki kmetijskih zemljišč prijaviti na upravni enoti, kjer pridobijo dovoljenje. Podjetje Slovenski državni gozdovi, ki upravlja petino vseh gozdnih površin v državi, bo prihodnjih pet let vodil Robert Tomazin, ki med prednostne naloge uvršča povrnitev zaupanja in strpnosti. Podrobneje predstavljamo vodič po ekoloških kmetijah slovenske Istre, ki je nastal v okviru evropskega projekta Ekosop. Oddajo pa smo sklenili z obiskom kmetije v Golem Brdu v Goriških brdih, ki jo je lani prevzel 26-leten Martin Peresin. Z nepovratnimi sredstvi, namenjenimi mladim prevzemnikom, pospešeno obnavlja in razvija kmetijo.
V oddaji Za naše kmetovalce smo vam najprej ponudili nekaj uporabnih informacij v zvezi z javnimi razpisi v letošnjem letu. Letos jih bo 28, v skupni vrednosti 183,3 milijona evrov. Dva razpisa sta že odprta. Letošnja novost je, da bosta za naložbe v kmetijska gospodarstva – v septembru – objavljena dva ločena ukrepa. Eden le za gorske kmetije, drugi pa za ekološke kmetije. Izvedeli ste, kako se v dani situaciji izobražujejo v novomeški enoti Kmetijsko-gozdarskega zavoda, spoznali novo sprejeto strategijo kmetijstva v občini Bohinj, ki je zelo pomembna tudi zaradi urejenosti krajine, in slišali, kakšni so bili zaključki spletnega posveta Gastronomija 2021, izzivi za kmetijstvo, gostinstvo in turizem, ki ga je pripravila občina Pivka.
Osrednjo pozornost namenjamo projektu Zveze slovenske podeželske mladine, ki v mesecu februarju in marcu organizira delavnice o duševnem zdravju na podeželju. V luči priprave strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027, ki ga pripravljajo na kmetijskem ministrstvu, predstavljamo ugotovitve ameriške analize učinkov predlagane reforme na zmanjšanje proizvodnje hrane in povišanje cen. Po združitvi kmetijske zadruge Trebnje in zadruge Krka Novo Mesto, sprašujemo o načrtih, zdaj največje kmetijske zadruge v državi. Ob koncu oddaje pa se pogovarjamo o kmečki tradiciji peke pustnih krofov v deželi kurentov.
V zadnji januarski kmetijski oddaji smo vas seznanili z novim razpisom za mlade prevzemnike kmetij. To bo še zadnji razpis Programa razvoja podeželja za obdobje med letoma 2014 in 2020. Razpisanih je 14,4 milijona evrov nepovratnega denarja. Zimski meseci so običajno namenjeni izobraževanju; kako pa to med epidemijo poteka na daljavo, smo preverili v tej oddaji. Govorili smo še o posebnih trgatvah. Zanje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in lani so bili idealni. Ob koncu pa smo predstavili čebelarski dvojec z Zgornje Polskave – Niko in Borisa Posleka.
Tokratna oddaja Za naše kmetovalce bo nekoliko bolj primorsko obarvana, ob tem pa ponujamo vsebine, ki pridejo prav tudi tistim, ki ne kmetujejo na Primorskem. Zbrali smo nasvete, kako voditi kmetijo, da bo ekonomična, in povabili k pogovoru specialista za agrarno ekonomiko Mirana Sotlarja. Predstavili bomo težave kmetov, ki bi želeli za potrebe kmetovanja na svojih zemljiščih zgraditi ustrezne objekte. Obiskali smo turistično kmetijo Široko v Posočju. Zaradi epidemije so po skoraj dveh desetletjih prvič zaprli vrata za obiskovalce, čas pa izkoristili za sajenje starih avtohtonih sort jablan in drena. Predstavljamo tudi evropski projekt Ecovinegols, v katerem ob še petih državah sodeluje tudi Slovenija.
Od začetka letošnjega leta velja novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V oddaji Za naše kmetovalce ste izvedeli, da ta med drugim kmečkim upokojencem prinaša odpravo preteklih krivic. Obiskal smo haloške vinarje, ki so pred dvema letoma skupaj kupili mobilno polnilno postajo, zdaj pa načrtujejo še nakup zemljišča za logistično-skladiščni prostor. Pogovarjali smo se z mladim prevzemnikom Timotejem Kovačem iz Palčja, ki je pred šestimi leti začel oživljati domačo kmetijo. Ta je zadnjima dvema generacijama služila samo za samooskrbo, nazadnje je bila dobro obdelana pred tremi generacijami. Za konec smo skočili še na drugo stran Javornikov, kjer smo se mudili na posestvu Bajer v vasici Viševek – eni najstarejših kmetij v Loški dolini.
Leto 2021 je mednarodno leto sadja in zelenjave. V oddaji Za naše kmetovalce nam je kmetijski minister, Jože Podgoršek, povedal, kako kmetijsko ministrstvo podpira oba sektorja. Obiskali smo nov rastlinjak podjetja Paradajz v Veliki Polani, kjer so prvič začeli obirati paradižnik tudi pozimi. Preverili smo, kako je z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov na dolenjskem v času omejitev zaradi koronavirusa. Ob koncu pa spomnimo, kako lastniki gozdov na območjih Natura 2000 lahko pridobijo sredstva iz Gozdnega sklada za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
V prvi oddaji Za naše kmetovalce v letu 2021 smo se s kmeti in kmeticami, zaslužnimi za ohranjanje podeželja, ozrli na leto, ki tudi kmetijstvu ni prineslo nič dobrega – nasprotno, zakrivilo je izredno poslabšanje na kmetijskih trgih posameznih panog. S prispevki naših dopisnic smo se sprehodili po različnih koncih Slovenije in pogledali v nenavadno leto 2020. Ob prvem valu epidemije so težave pri odkupu najbolj občutili pridelovalci zelenjave. V drugem valu pa so o alarmantnem stanju pri prodaji poročali prašičerejci in rejci goveda, ki opozarjajo tudi na povečano nesorazmerje med odkupno in maloprodajno ceno.
Leto se izteka in to je vedno čas, ko se ozremo nazaj in naredimo obračun. Tudi v tokratni oddaji Za naše kmetovalce bomo osvetlili nekatera dogajanja, ki so zaznamovala leto. K pogovoru smo povabili strokovnjake s treh različnih področij. O vinogradništvu in vinarstvu v luči dobre letine, predvsem pa pandemije koronavirusne bolezni bo govoril glavni enolog največje slovenske vinske kleti Kleti Brda Darinko Ribolica. Oljkarstvo se je v tem letu spoprijemalo z več težavami in tudi rešitvami. O njih s predsednikom Društva oljkarjev Slovenske Istre Elvinom Klobasom. Letošnje leto je bilo mednarodno leto zdravja rastlin. Vse več je bolezni in škodljivcev, ki jih je treba zatirati, še posebno, ker gre po navadi za tujerodne organizme. V prizadevanjih za ohranitev okolja je dovoljenih vse manj kemičnih sredstev za zatiranje. O tem pomembnem in aktualnem vprašanju se bomo pogovarjali s specialistom za varstvo rastlin dr. Ivanom Žežlino.
Kmetijsko področje so poleg koronakrize letos zaznamovale tudi volitve v pomembnih kmečkih organizacijah. Te in pa burno politično dogajanje v stranki, ki ima v tem mandatu kmetijski resor, so vpliv na kmetijsko politiko položile v roke osebam, s katerimi smo se pogovarjali v tokratni oddaji Za naše kmetovalce. V iztekajoče se leto in v prihajajoče, novo, nič manj zahtevno leto, smo pogledali z Jožetom Podgorškom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Romanom Žvegličem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze Slovenije in Anjo Mager, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine.
V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden izvedeli, da je ta hip odprtih več razpisov, dva za naložbe v kmetijska gospodarstva, poleg tega pa še razpisa za sheme kakovosti ter za trženje in predelavo. Začenja se prenova desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Zavod za gozdove vse zainteresirane vabi, da do 31. decembra podajo pobude za izboljšanje upravljanja gozdov in prostoživečih živalskih vrst. Ugotavljali smo tudi, kako koronakriza vpliva na prodajo terana in kislega zelja, ter obiskali Semenjalnico. Gre za projekt, v sklopu katerega bo Zgornja Gorenjska dobila celostni model ekološke semenarske zadruge, ki naj bi vplival na dvig samooskrbe z ekološkim semenskim materialom in povečanje lokalne ter regionalne agronomske biotske raznovrstnosti.
V oddaji Za naše kmetovalce smo opozorili na hude težave slovenskih prašičerejcev in govedorejcev, ki opozarjajo tudi na povečano nesorazmerje med odkupno in maloprodajno ceno. Dodali smo poziv pridelovalcev, naj hrano kupujemo pri lokalnih ponudnikih. Kmetje so se dobro organizirali že v prvem valu epidemije in po nekaterih ocenah je prodaja dobro tekla. Govorili smo še o razvoju oljkarske panoge v prihodnje in dodali povabilo javnega zavoda Krajinski park Goričko lastnikom kmetijskih zemljišč, ki bi želeli zasaditi sadike visokodebelnih starejših sort jablan.
V oddaji Za naše kmetovalce smo kmetijskega ministra povprašali, kaj bo Slovenija v prihodnji perspektivi naredila za večjo samooskrbo s hrano, saj država še vedno zaostaja za želenimi cilji. Končuje se petletni projekt prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini in njegove prednosti je prepoznalo tudi Kmetijsko ministrstvo, ki bo zasadilo protivetrne pasove za zaščito pred odnašanjem rodovitne prsti. Hmeljarji se zaradi manjše potrošnje spopadajo z zaostrenimi razmerami. Od te panoge je odvisnih kar 120 slovenskih pridelovalcev. Obiskali pa smo tudi kmetovalca Luka Parovela v Istri, ki je najbolj znan po pridelavi česna. Pred kratkim je stopil tudi na čelo Kmetijske zadruge Agraria.
Oddajo Za naše kmetovalce smo ta teden začeli v Pomurju, kjer živinorejci opozarjajo na ustavitev odkupa živine. Ta ostaja v hlevih, to kmetom povzroča dodatne stroške, in hkrati izgublja tudi ceno. Slišali ste spodbudno novico, da so naši gozdovi v zadnjem času deležni manj napadov podlubnikov, in izvedeli, kako je s prodajo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj. Spoznali ste sistem Trapeview za spremljanje in napovedovanje škodljivih organizmov, ki so ga pred desetimi leti začeli razvijati na Razdrtem, danes pa ga poznajo na vseh svetovnih celinah. Pogovarjali smo se tudi z vodjo skupine raziskovalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Kristino Gruden, ki vodi skupino raziskovalcev, ki soustvarjajo super krompir.
Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko? Ali pritegne vašo pozornost oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, značilnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste med občinstvom oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.
Letošnje leto je zaradi pandemije koronavirusne bolezni povsem drugačno tudi za vinogradnike in vinarje. Zdaj se bliža njihov največji praznik, god svetega Martina, ko vinarji v normalnih razmerah na stežaj odprejo vrata svojih vinskih kleti za vse ljubitelje žlahtne kapljice, a bodo kleti letos ostale zaprte. Za kmetijsko oddajo pa smo vendarle preverili, kako zadovoljni so z letošnjim pridelkom in s kakšnimi težavami so se spopadali v tem težkem letu. Na Primorskem pravijo, da je bila letošnja trgatev na celotnem njihovem območju količinsko pričakovana in kakovostno zelo dobra. Dolenjski vinogradniki so imeli s spomladansko pozebo srečo v nesreči, saj bo količinsko manjši pridelek ob manjši prodaji zaradi epidemije zmanjšal težave z zalogami. Kot zelo dobrega pa ocenjujejo letošnji vinski letnik na Štajerskem in v Prekmurju.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za štiri glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na vrhuncu. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Ta bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.
V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko prisluhnili trem temam o sadju in lupinarjih. Stekla je vseslovenska akcija pod geslom »Najboljše imamo doma«, s katero vas organizatorji skušajo prepričati, da je naše, domače sadje veliko boljše od cenenega uvoženega. Izvedeli ste, kako je obrodila nova vrsta jabolka bonita, ki je odporna na najbolj pogoste bolezni in so jo sadjarji, povezani v zadrugo, na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu, predstavili pred letom dni. Jesen nas je obdarila tudi z lupinarji, zato lahko v gozdovih srečate številne nabiralce kostanja. Mudili smo se v mlinu Košak iz Družinske vasi in se pozanimali, kako na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, poteka brezplačno izobraževanje za zaposlene, samozaposlene in kmete s področja arboristike in tehnike dela z motorno žago pri sečnji in spravilu lesa.
V oddaji Za naše kmetovalce objavljamo pogovor z novim kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom. Ta si želi, da bi se socialni partnerji manj zanašali na državno pomoč in več na lastne povezovanje. Ob koncu trgatve smo se pogovarjali z vinogradnikom in vinarjem iz Ritoznoja. Seznanili smo se z letošnjo pridelavo buč in stiskanjem bučnic v olje v kmetijski zadrugi Ljutomer Križevci in z razvojem občinskega lesnopredelovalnega centra Kočevski les. Pozornost smo posvetili tudi kmečkim ženskam, ki so pred dnevi obeležile svoj mednarodni dan.
Neveljaven email naslov