Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Padajo od gradbišča do restavracije. Od velnesa do kamiona. Od Balkana do Slovenije. In naprej po Evropi … Padajo delavci, padajo ljudje. V novi seriji Vala 202 raziskujemo prikrite zlorabe delavcev.
V 1. delu preverjamo, kako padajo delavske domine vse od Prištine pa do Avstrije, v kateri ponekod izkoriščajo tudi delavce iz Slovenije. Namesto odgovornih vodij v številnih podjetjih vse bolj uspevajo korporativni psihopati, ki ne poznajo nobenih meja in v migrantskih delavcih ne vidijo ljudi, ampak le sredstvo za povečanje dobička.
Pripovedujeta: Gorazd Rečnik in Gašper Andrinek
Padajo od gradbišča do restavracije. Od velnesa do kamiona. Od Balkana do Slovenije. In naprej po Evropi … Padajo delavci, padajo ljudje. Nova raziskovalna serija Vala 202
“Vse je odvisno, kje se rodiš in na to ne moreš vplivati. Ljudje iščejo boljše življenje v tujini, ker se v Bosni in Hercegovini ne da drugače priti do dela kot prek vez.“
Pravice migrantskih delavcev padajo kot domine. Gre za dodelan sistem izkoriščanja, v katerem ni prostora za pravo. Mladi odhajajo z upanjem na boljše življenje, prepričani, da se težke zgodbe, ki jih v tujini doživljajo številni, njim ne morejo zgoditi. Toda čaka jih ogromno pasti. Za njimi ostajajo izpraznjena mesta brez prihodnosti.
Mama voznika tovornjaka iz Banjaluke, ki so ga tukaj prisilili v kršenje vseh predpisov in mu na koncu še grozili, je bila prepričana, da se kaj takega, kar se je zgodilo njenemu sinu, v Evropski uniji ne more dogajati. V prvem delu raziskovalne serije Delavske domine bomo preverili, kako padajo domine vse od Prištine pa do Avstrije, kjer so ponekod v vlogi domin tudi slovenski delavci. Namesto odgovornih vodij, v številnih podjetjih vse bolj prosperirajo korporativni psihopati, ki ne poznajo nobenih meja in v migrantskih delavcih ne vidijo ljudi, ampak zgolj sredstvo za povečanje dobička.
Serija je nadaljevanje večkrat nagrajenega projekta Siniševo delo, katerem smo poskušali prikazati ilustrativen primer tragike številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj. Priporočamo poslušanje.
Drugi del serije Delavske domine: Cena svobode: 500€
35 dni dela brez enega prostega dne, neplačane nadure, poniževanje sta doživela Slovenca, ki sta v Avstriji iskala priložnost, vendar sta ugotovila, da bosta kot tujca vedno ranljiva za izkoriščanje.
Tretji del serije Delavske domine: Plenilci prežijo na delavce
Prakse nekaterih delodajalcev, ki zaposlujejo migrantske delavce, so nečloveške.
Serija Delavske domine nastaja ob podpori Migration Media Award.
Padajo od gradbišča do restavracije. Od velnesa do kamiona. Od Balkana do Slovenije. In naprej po Evropi … Padajo delavci, padajo ljudje. V novi seriji Vala 202 raziskujemo prikrite zlorabe delavcev.
V 1. delu preverjamo, kako padajo delavske domine vse od Prištine pa do Avstrije, v kateri ponekod izkoriščajo tudi delavce iz Slovenije. Namesto odgovornih vodij v številnih podjetjih vse bolj uspevajo korporativni psihopati, ki ne poznajo nobenih meja in v migrantskih delavcih ne vidijo ljudi, ampak le sredstvo za povečanje dobička.
Pripovedujeta: Gorazd Rečnik in Gašper Andrinek
Padajo od gradbišča do restavracije. Od velnesa do kamiona. Od Balkana do Slovenije. In naprej po Evropi … Padajo delavci, padajo ljudje. Nova raziskovalna serija Vala 202
“Vse je odvisno, kje se rodiš in na to ne moreš vplivati. Ljudje iščejo boljše življenje v tujini, ker se v Bosni in Hercegovini ne da drugače priti do dela kot prek vez.“
Pravice migrantskih delavcev padajo kot domine. Gre za dodelan sistem izkoriščanja, v katerem ni prostora za pravo. Mladi odhajajo z upanjem na boljše življenje, prepričani, da se težke zgodbe, ki jih v tujini doživljajo številni, njim ne morejo zgoditi. Toda čaka jih ogromno pasti. Za njimi ostajajo izpraznjena mesta brez prihodnosti.
Mama voznika tovornjaka iz Banjaluke, ki so ga tukaj prisilili v kršenje vseh predpisov in mu na koncu še grozili, je bila prepričana, da se kaj takega, kar se je zgodilo njenemu sinu, v Evropski uniji ne more dogajati. V prvem delu raziskovalne serije Delavske domine bomo preverili, kako padajo domine vse od Prištine pa do Avstrije, kjer so ponekod v vlogi domin tudi slovenski delavci. Namesto odgovornih vodij, v številnih podjetjih vse bolj prosperirajo korporativni psihopati, ki ne poznajo nobenih meja in v migrantskih delavcih ne vidijo ljudi, ampak zgolj sredstvo za povečanje dobička.
Serija je nadaljevanje večkrat nagrajenega projekta Siniševo delo, katerem smo poskušali prikazati ilustrativen primer tragike številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj. Priporočamo poslušanje.
Drugi del serije Delavske domine: Cena svobode: 500€
35 dni dela brez enega prostega dne, neplačane nadure, poniževanje sta doživela Slovenca, ki sta v Avstriji iskala priložnost, vendar sta ugotovila, da bosta kot tujca vedno ranljiva za izkoriščanje.
Tretji del serije Delavske domine: Plenilci prežijo na delavce
Prakse nekaterih delodajalcev, ki zaposlujejo migrantske delavce, so nečloveške.
Serija Delavske domine nastaja ob podpori Migration Media Award.
V središču naše zgodbe je še naprej 50-letni Siniša Marinković, slikopleskar iz Bosne in Hercegovine, ki ga je v Slovenijo kot tisoče drugih delavcev z juga prineslo iskanje dela. V dobrem desetletju se je zaradi nepoštenih delodajalcev, nesrečnih okoliščin in malo tudi lastne naivnosti, resno poškodovan znašel na robu preživetja. V Siniševi zgodbi lahko prepoznamo vzorec. Mali človek, nepoučen, a ponosen … Ki slej kot prej pristane v birokratskih mlinih in pogostokrat tudi na vajetih delodajalcev. Nekateri so dobri, še več je slabih. Dokler ga sistem ne prežveči, da naposled pristane na robu. A da bi ta vzorec razumeli, moramo tja, kjer se začne plesti. Kjer se takšen človek stke. Iz niti okolja, družine, države, ki jim pripada, torej. Zato gremo proti jugovzhodu, v Bosno in Hercegovino. Natančneje, na njen revni vzhod, ki ga je razvoj prezrl. V Šekovićih se pogovarjamo z domačini, spoznamo Siniševo hčero Gorano in se čez planine odpeljemo do Sarajeva, kjer tudi ni zaznati pretiranega optimizma, le potrditev, zakaj iz države revežev, starcev in nezaposlenih ljudje bežijo proti Sloveniji in naprej proti Nemčiji. Četudi se zavedajo, da je veliko možnosti, da bodo tudi v Evropi razočarani ... Raziskovalna zgodba Siniševo delo je več mesecev nastajala v redakciji Vala 202, pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Siniša bi lahko bil Sizif. Tudi po 12 ur na dan je garal na gradbiščih v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Belgiji, a je bilo njegovo delo brez smisla in poštenega plačila. Siniša je doma iz Bosne in Hercegovine, je le eden od številnih migrantskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so jih prebrisanost delodajalcev, neučinkovit nadzor, splet okoliščin in tudi njihova naivnost pahnili na rob preživetja. Skozi konkretno življenjsko zgodbo opozarjamo na zakonodajne, poslovne in človeške slabosti usod sodobnih Sizifov, katerih skale se iz fiktivnih evropskih sanj vedno znova skotalijo k vznožju človeškega dostojanstva … Siniševo delo in življenje sta ilustrativen primer tragike številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj. Sizifovo delo obstaja tudi v 21. stoletju. V 1. delu podkasta spoznavamo ozadje Siniševe zgodbe, ki je dokončen tragičen preobrat doživela aprila 2016 v evropski prestolnici Bruslju. Siniša je padel z gradbenega odra, se resno poškodoval in od takrat životari z minimalno bolniško. Za pravico do bolniškega nadomestila je moral celo na policijo! Raziskovalno zgodbo bomo v obliki podkasta predstavili v šestih delih. Na Siniševo delo se lahko naročite tudi v iTunes, kjer lahko podkast tudi ocenite. Raziskovalna zgodba je več mesecev nastajala v redakciji Vala 202, pripovedujeta jo Maja Ratej in Luka Hvalc.
Neveljaven email naslov