Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.

Sogovornici:

• Blanka Malgaj, solastnica posestva Fabiani;
• dr. Rebeka Lucijana Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo.

Zapiski:

• Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;
• Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;
• Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah;
• Drevo ima zgodbo, 5. del: Rdečelistna operna bukev.

Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.