Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6487 epizod
6487 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Nemčiji se obeta nova vlada. Na današnjih volitvah z visoko, več kot 83-odstotno volilno udeležbo, je največ glasov dobila konzervativna unija CDU/CSU. Drugouvrščena stranka, skrajno desna AFD, je podvojila rezultat izpred štirih let, Socialdemokrati so utrpeli največjo izgubo v zgodovini stranke. Bodoči kancler, vodja CDU Friedrich Merz, je napovedal, da želi vlado sestaviti do velikonočnih praznikov.
Palestinsko gibanje Hamas je danes iz Gaze izpustilo šest izraelskih talcev in jih predalo Izraelu. Ta naj bi v zameno iz zaporov izpustil 602 palestinska zapornika, a je Tel Aviv predvideno izpustitev zakasnil. Več virov poroča, da bi lahko izraelske oblasti Palestince izpustile šele po varnostnih posvetovanjih, ki jih je za zvečer sklical izraelski premier Benjamin Netanjahu. Šesterica izraelskih talcev, ki jih je izpustil Hamas, naj bi sicer predstavljala zadnjo skupino živih izraelskih ujetnikov, ki jih je Hamas pripravljen predati Izraelu v okviru prve, šest tednov trajajoče faze dogovora o prekinitvi ognja v Gazi.
Potem ko se je sredi tedna zaiskrilo v odnosu med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je bilo danes po srečanju Zelenskega s posebnim ameriškim odposlancem Keithom Kelloggom iz Kijeva slišati spravljivejše tone. Med evropskimi državami pa vlada zaskrbljenost zaradi vse toplejših odnosov med Združenimi državami in Rusijo. Z Zelenskim je danes po telefonu govoril tudi premier Robert Golob. Govorila sta o nadaljnji podpori Slovenije Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju s posebnim ameriškim odposlancem za Ukrajino in Rusijo Keithom Kelloggom dejal, da je bilo to produktivno, in pozval k močnim odnosom med Kijevom in Washingtonom. Še vedno odmevajo izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Zelenskega označil za diktatorja. Bruselj meni, da je bil ukrajinski predsednik izvoljen legitimno, Rusija pa podpira Trumpa. V Evropi se ob tem krepi zavedanje, da bo morala za svojo obrambo narediti več.
Predsednik vlade Robert Golob je po današnjem neformalnem srečanju, ki ga je organiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, dejal, da je bila pozornost namenjena Ukrajini in krepitvi odpornosti Evropske unije. Po Golobovih besedah se mora 27-terica čimprej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije. Macron in britanski premier Keir Starmer bosta prihodnji teden v Beli hiši obiskala ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je danes zaostril kritike ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega. Očital mu je, da je diktator, ki vlada brez izvolitve, in da svoje delo opravlja izjemno slabo. Pozval ga je k hitremu ukrepanju, sicer bo ostal brez države, prizadevanja Washingtona in pogajanja z Rusijo pa je označil za uspešna.
Delegaciji Združenih držav in Rusije sta danes v Rijadu v Savdski Arabiji govorili o medsebojnih odnosih in možnosti pogajanj ter končanja vojne v Ukrajini. Do srečanja brez prisotnosti Ukrajine je bil kritičen predsednik te države Volodimir Zelenski, ki se je v Ankari sešel s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio pa je po srečanju z rusko delegacijo govoril tudi s kolegi iz Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije ter z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Kajo Kallas in jim zagotovil, da bo Evropska unija sodelovala pri pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, so sporočili iz Rima. V Parizu pa so potrdili, da bo jutri potekalo novo srečanje s predstavniki več držav o Ukrajini in evropski varnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron se namerava do konca tedna srečati z voditelji vseh 27 držav članic Unije.
Voditelji osmih evropskih držav, Evropskega sveta in Evropske komisije ter generalni sekretar zveze Nato so zvečer v Parizu razpravljali o evropski varnosti in prihodnosti Ukrajine. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati in podrobnosti razprave niso znane, v prvih izjavah po srečanju pa so voditelji pozvali k sodelovanju Združenih držav Amerike pri varnostnih jamstvih za Ukrajino, saj da lahko le tako Rusijo odvrnemo od vnovičnega napada na Ukrajino.
Potem ko je postalo jasno, da Združene države na mirovna pogajanja o Ukrajini ne bodo povabile držav Evropske unije, se bo več evropskih voditeljev na to temo sestalo jutri v Parizu na neformalnem vrhu. Druge teme: - Pogajanja o drugi fazi premirja v Gazi bodo prihodnji teden - Sirski napadalec v Beljaku prisegel Islamski državi - Letošnja žlahtna komedijanta Lina Akif in Iztok Mlakar
Palestinsko skrajno gibanje Hamas je izpustilo tri izraelske talce v zameno za izpustitev 369 palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih. Kljub izmenjavi je stanje napeto. Druge teme: - Mirovni pogovori o Ukrajini predvidoma brez prisotnosti EU - Srbski študenti zaprli Kragujevac, predsednik Vučić jih poziva k ustavitvi protestov - Snežni plazovi zajeli štiri osebe, razmere v gorah zelo zahtevne
Učenci zadnjih razredov osnovnih in srednjih šol so danes obiskali srednje šole in fakultete, v okviru informativnih dni so vrata odprli tudi dijaški in štuentski domovi. O prihodnjem šolanju se bodo lahko poučili še jutri. Druge teme: - Na varnostni konferenci v Münchnu vse očitnejša razhajanja med EU in ZDa - Rast BDP 1,6 odstotna, kažejo prve ocene - Drugi tir dočakal trimesečni zamik konca del
Vlada je sprejela novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog med drugim prinaša zvišanje sredstev za razvoj in investicije na področju šolstva. V desetih letih bi sredstva v šolah in vrtcih postopno povečali na 0,5 odstotka BDP-ja. Druga pomembna novost se nanaša na imenovanje ravnateljev. Pri tem bo namreč v skladu s predlogom po končanem postopku in imenovanju na svetu zavoda svoje soglasje za imenovanje podal tudi minister.
V Beli hiši so potrdili začetek pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. O tem se je ameriški predsednik Donald Trump po telefonu danes dogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putin, s podrobnostmi pa nato seznanil še ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Prvo srečanje delegacij je napovedano za petek v Muenchnu. V Zrcalu dneva tudi: - Evropska komisija si bo prizadevala za 'kompas konkurenčnosti' - Pravosodna ministrica obžaluje jutrišnje proteste zaposlenih v zaporih - Policija potrdila hišne preiskave in aretacijo osumljencev za mafijski umor
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da z 12-im marcem uvede 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija z vsega sveta, bo prizadela tudi evropsko in slovensko gospodarstvo, poudarjajo gospodarstveniki in ekonomisti. Tudi Evropska unija je odločitev obsodila kot škodljivo za vse, Evropska komisija je carine označila za neupravičene in napovedala odločen, sorazmeren odziv. Slovenski jeklarji sicer še upajo na možnost izjem ali ugodnosti, Unijo in državo pozivajo k ukrepom za povečanje konkurenčnosti. Več Erika Štular.
Evropska unija je v odzivu na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države sporočila, da Evropska komisija o dodatnih carinah uradno še ni bila obveščena. Zagotovili so, da bodo zaščitili interese evropskih podjetij in potrošnikov ter da ostajajo zavezani konstruktivnemu dialogu z Združenimi državami in drugimi trgovinskimi partnerji.
Slovenske košarkarice so si petič zapored zagotovile udeležbo na evropskem prvenstvu. V zadnjem krogu kvalifikacij so na Kodeljevem premagale Finsko in s petimi zmagami ter enim porazom zasedle prvo mesto v svoji skupini. Smučarski skakalec Anže Lanišek pa si je na posamični tekmi svetovnega pokala v Lake Placidu zagotovil tretje mesto.
Okoli 19-te ure je izbruhnil obsežen požar v industrijskem objektu na območju Ledine v Mariboru, so sporočili z mariborske policijske uprave. Po navedbah gasilcev je ogenj zajel montažno halo na obrobju obrtne cone Tezno, v kateri je obrat za proizvodnjo plastičnih mas. Vzrok požara še ni znan. Policija poziva okoliške prebivalce, naj zaprejo okna in se območju ne približujejo.
V ljubljanskem Cankarjevem domu je potekala osrednja državna proslava pred jutrišnjim kulturnim praznikom, v okviru katere so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac je v nagovoru med drugim spregovorila o povezanosti med umetnostjo in znanostjo.
Vlada bo spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja potrjevala na prihodnji seji, češ da želijo preučiti še nekatere pripombe, ki so jih na dopoldanskem posvetu dali šolniki. Šolski sindikat in ravnateljska združenja razburja predvideno imenovanje ravnateljev s soglasjem ministra in možnost, da minister ravnatelja tudi razreši s položaja. Pripombe imajo tudi na omejevanje vpliva svetov šol in vrtcev.
Predsednik Združenih držav Donald Trump se v svojem predlogu za ameriški prevzem Gaze ni zavezal k napotitvi ameriških vojakov v palestinsko enklavo, a te možnosti ni izključil. Kot je danes še sporočila medijska predstavnica Bele hiše Katherine Leavitt, naj bi se Trump zavzemal za sodelovanje Združenih držav pri obnovi enklave, da bi zagotovili stabilnost v regiji, med obnovo pa da bi bila potrebna začasna preselitev prebivalcev. Trumpove napovedi o izselitvi Palestincev in prevzemu enklave so sicer v mednarodni javnosti sprožile ostre obsodbe. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je posvaril pred vsakršno obliko etničnega čiščenja v Gazi.
V svetovni javnosti še vedno odmevajo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin. Mehika in Kanada sta v zadnjem trenutku dosegli njihovo odložitev, Kitajska, za katero so 10-odstotne carine že začele veljati, pa za ponedeljek napoveduje uvedbo povračilnih ukrepov. Trump s carinami grozi tudi Evropski uniji, ki pa, kot poroča Aleš Kocjan, v tem primeru napoveduje premišljen in enoten odziv.
Neveljaven email naslov