Vanja Kovač je v sodelovanju z državami nekdanje Jugoslavije zbrala pretresljive zgodbe žensk, ki so žrtve nasilja, največkrat v družini.

Nasilje nad ženskami je pomembna družbena tema, kjer še vedno vlada precej tabujev in neznanja. Najsplošnejša definicija nasilja je, da gre za kakršno koli zlorabo moči enega človeškega bitja nad drugim z namenom nadvlade. V dokumentarnem filmu se bomo dotaknili specifičnega nasilja nad ženskami, še ožje v družinskem krogu, saj so po raziskavah ženske v tem okolju najbolj izpostavljene in ogrožene.

Na območju zahodnega Balkana je dom najnevarnejši kraj za ženske. V Sloveniji kar dve tretjini spolnega ali fizičnega nasilja nad ženskami zagrešijo intimni partnerji.

Leta 2022 je bilo v intimnopartnerskem odnosu umorjenih sedem žensk, leto prej štiri, leta 2020 deset. In kot je pred časom opozorila ena od nevladnih organizacij, femicid ni le družinska tragedija, ampak rezultat patriarhalne družbe in sistemske neenakosti. Nekateri strokovni delavci in celo sodniki umore žensk povezujejo z ljubosumjem in krivdo delno pripisujejo tudi žrtvi. Pa vendar so ti umori praviloma posledica zgodovine predhodnega nasilja, nasilne osebnosti povzročitelja ter njegovih tradicionalnih prepričanj, da mu mora biti ženska podrejena in da je njegova last.

So ženske dovolj ozaveščene, kaj vse nasilje sploh je oziroma so mu bile izpostavljene tako dolgo, da se jim takšno nasilno vedenje in obnašanje zdi že kar sprejemljivo?

Družba mora stalno opozarjati, da je kakršno koli nasilje nesprejemljivo, ko pa se pojavi, morajo biti žrtve nasilja seznanjene s tem, kakšne so zakonske poti razreševanja nasilnih odnosov in sankcioniranje storilcev. Prav tako pomembna je podpora, ki jo nudijo različni organi in nevladne organizacije, ki jo nudijo žrtvi pri izstopu iz nasilnega odnosa in oblikovanju novega načina življenja.

Čeprav spada Slovenija po kriminaliteti med varnejše države, pa v mednarodnem okviru izstopamo po nasilju nad ženskami v družini.
Nasilje v družini se še vedno prepogosto razume kot zasebna, družinska zadeva. Pa vendar to ni, saj gre za skupni družbeni problem, ki ga lahko dolgoročno zmanjšujemo in omejujemo že samo s spodbujanjem ničelne tolerance do vseh oblik nasilja in z ustreznim ukrepanjem in izobraževanjem vseh vpletenih.

Zaradi vsega navedenega vas vabimo k ogledu dokumentarnega filma Dosje: Nasilje nad ženskami, ki ga je pripravila Vanja Kovač, novinarka Televizije Slovenija v sodelovanju z državami nekdanje Jugoslavije.

Prijavite nasilje! Pomembno je, da spregovorite!

Kanadska ženska fundacija Canadian Women's Foundation je v času epidemije koronavirusa ustvarila mednarodni znak SignalForHelp, gib roke, ki ga žrtve nasilja lahko uporabljajo pri videoklicih ali pri pogovoru z drugimi ljudmi in tako sporočijo, da potrebujejo pomoč.
Z uporabo tega znaka lahko žrtev brez uporabe besed pokaže, da je v situaciji, kjer je izpostavljena nasilju ali grožnjam in potrebuje nekoga, ki bi zanjo poklical pomoč.

Kaj naj storim, ko mi oseba na drugi strani pogovora pokaže ta znak?

Znak bo navadno pomenil, da je povzročitelj nasilja v žrtvini bližini in da žrtev drugače ne more izraziti, da potrebuje pomoč, niti pomoči sama ne more poiskati.
Osebi umirjeno in predvsem neverbalno (ne pišite sporočil, ne govorite o tem, nadaljujte z nevtralno temo in ne spreminjajte tona glasu) pokažite, da ste znak razumeli in pokličite pomoč na številko policije 113.

Pomagajte širiti zavedanje o mednarodnem znaku za pomoč žrtvam nasilja

Na družbenih omrežjih se uporablja tudi hashtag #SignalForHelp. S širjenjem tega znaka in njegovega pomena bomo povečali njegovo uporabnost in tako pomagali žrtvam, ki sedaj trpijo v tišini in zaradi okoliščin ne morejo poklicati pomoči.