Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka prejme igralka, humoristka, kabaretistka in radijska voditeljica Ljerka Belak.
V štirih desetletjih igralske kariere in skoraj še treh desetletjih življenja za povrh nam je priljubljena igralka, humoristka, kabaretistka in radijska voditeljica Ljerka Belak predstavila izjemno bogat umetniški opus.
V 22-ih plodnih sezonah v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju in 13-ih sezonah v Mestnem gledališču ljubljanskem je njen gledališki opus presegel stotnijo odmevnih vlog. Ob delu v poklicnih gledališčih je neprestano sodelovala tudi z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami doma in na avstrijskem Koroškem. Kot velja za mnoge vrhunske igralce, je tudi kariera Ljerke Belak zapisana predvsem v spominih njenih gledalcev.
Je tudi trubadurka političnega in družbeno kritičnega zabavljaškega songa, ki je v različnih obdobjih življenja po dolgem in počez prečesala slovenske kulturne domove s kabarejskimi nastopi.
Odkar je v pokoju, pogosto nastopa kot televizijska voditeljica in humoristka. Pri tem se ne skriva pred izzivi današnjega časa, pač pa nastopa družbeno kritično, nastavlja ogledalo in izziva gledalce ter poslušalce, da tudi sami javno artikulirajo svoj pogled – v upanju na več normalnosti in zdrave pameti med nami.
Ljerka Belak je nedvomno umetnica, ki se ji moramo Slovenci globoko prikloniti. Je avtorica in interpretatorka, ki sledi tradiciji Ježkovega izročila in s svojimi prispevki bogati slovenski prostor.
Dragocena sodelavka RTV Slovenija
Kot igralka sodi Ljerka Belak že več desetletij tudi med izjemno dragocene sodelavke TV Slovenija, kjer je od leta 1975, zlasti v Uredništvu igranega programa, ustvarila niz zahtevnih vlog, tako resnih kot komičnih in satiričnih. Skozi štiri desetletja je oživljala priljubljene like pomembnih televizijskih avtorjev. Za vse njene televizijske igralske kreacije je mogoče reči, da rastejo iz sproščenega, lucidno prepoznanega in duhovito poudarjenega pogleda tako na drobne človeške slabosti kot na prirojene vrline. Z dognano igralsko interpretacijo ter umetniško in človeško pronicljivostjo ustvari žive, prepoznavne in vedno simpatične osebe našega časa. Njen humoristični televizijski opus dopolnjuje bogata bera igralsko voditeljskih nastopov v razvedrilnih oddajah televizije, zlasti v zadnjem desetletju.
Seznam radijskih vlog Ljerke Belak sicer šteje skoraj dvesto naslovov, vendar ga Ljerka še dopolnjuje z novimi vlogami. Režiserji na radiu so ji dodeljevali vloge polnokrvnih, pretežno realističnih ženskih likov, prežetih s toplino in razumevanjem vsakovrstnih človeških čudi. Njene vloge v radijskih igrah za odrasle kažejo na dve generalni liniji: na čuteče in zavzete, močne, vendar pretežno vsakdanje ženske like, in na komične like, prežete z ironijo in z dodanim sarkazmom. Zato se je odlično odrezala tudi v humornih žanrih, zlasti pa v satiri. V vseh vlogah je radoživa, okretna in prepričljiva. Posnela je tudi precej radijskih iger za otroke, kjer ji tudi tipske preobrazbe niso delale težav. Izvrstno je odigrala vloge različnih živali, domišljijskih oseb in likov iz vsakdanjega sveta otrok, izkazala pa se je tudi kot pevka. Zlasti v radijskih igrah za otroke, kjer igra pomembno vlogo glasba, je pela v različnih žanrih in se v vseh odlično znašla.
Številne nagrade za izjemno umetnico
Za svoje delo je prejela številne nagrade, med katerimi so bile najbolj odmevne Nagrada Prešernovega sklada, Prešernova nagrada mesta Celje, Severjeva nagrada, Nagrada za žlahtno komedijantko na Dnevih komedije v Celju, Dnevnikova nagrada, lani pa je prejela še Borštnikov prstan.
Nagrada Frana Milčinskega - Ježka
RTV Slovenija nagrado za posebne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire oziroma za izvirne dosežke ali opus v tistih umetnostnih zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo tradiciji Ježkovega duha, letos podeljuje 27. leto.
Žirijo za podelitev Ježkove nagrade so sestavljali dr. Mitja Štular – predsednik, Ingrid Kovač Brus, Jelka Stergel, dr. Leon Oblak, Rudi Pančur, Andraž Pöschl in Igor Pirkovič.
Izbranci, vredni Ježkovega imena
Dosedanji prejemniki tradicionalne Ježkove nagrade so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman - Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič, Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Tone Fornezzi – Tof in Barbara Cerar, Tilen Artač, Toni Gašperič in Marko Radmilovič.
