"Konstantno sem se premikal v razredu. Sploh se je to kazalo s tem, da je bila miza premajhna in moje roke so po navadi segle na sosednjo. Potem se je vse to preselilo še v nemir nog, kdaj sem lahko tudi vstal med poukom. V bistvu me je odneslo čisto v svoj svet.'' Tako svojo hiperaktivnost opisuje Matic, ki je skupaj z Jonom osrednji junak filma.
Preveč živahni, divji, neustavljivi in neukrotljivi, nevzgojeni, neubogljivi, neprilagojeni – to so besede, ki jih pogosto slišijo otroci, ki ne zmorejo biti dlje časa pri miru, ostati zbrani in osredotočeni. Pravijo jim "hiperaktivci", strokovna diagnoza pa je ADHD, motnja, ki se kaže z različnimi simptomi: poleg hiperaktivnosti oziroma telesnega nemira so to še motnje pozornosti in impulzivnost.
Kako razumeti otroke z ADHD-jem, njegove bližnje, okolico? Ne le z razlago strokovnjakov, temveč tudi tako, da o tem spregovorijo sami. In dokumentarni film ADHD jim daje glas, gledalcem pa ponuja priložnost, da z njihovimi očmi spoznamo svet, kot ga vidijo in občutijo sami, svet, ki ni črno-bel, ki ni samo njihov, ampak je tudi naš.
Jon ima 12 let, živi v ljubeči družini, ukvarja se z glasbo, nogometom in še čim. Srečamo ga v šolskem in domačem okolju in zdi se, da imajo z njegovim ADHD-jem več težav drugi kot on sam. Pogled v njegov vsakdan razkriva, kako je ta lahko naporen in težek ne le za otroka, temveč tudi starše, koliko truda in potrpljenja je potrebno za obvladovanje motnje pozornosti in hiperaktivnosti, ob kateri pa Jon ostaja duhovit, družaben in iskriv najstnik.
O svojem boju z ADHD-jem Jon pravi: ''Ati mi pomaga za šolo, če imam težave, pes, če imam težave z jezo, mami pa težave za kar koli drugega. Če mi nobeden od njih ne more pomagati, grem pa do sestre.''
Matic ima 30 let, njegov zaščitni znak sta smeh in dobra volja, nenehno je v akciji, prehiteva samega sebe in tudi njegovo življenje je zaznamoval ADHD. Oblikovale so ga različne izkušnje v šoli in pozneje v službi, na svoji poti je stal na robu prepada in se potem vrnil v življenje. Danes svoje izkušnje deli z otroki z ADHD-jem, jim svetuje in spodbuja, da prepoznajo, kot pravi, svojo super moč in jo tudi izkoristijo.
Kako je živeti z ADHD-jem, biti težava in zabava v razredu, boriti se sam s sabo, se učiti in se umiriti, biti uspešen, izgubiti tla pod nogami in se pobrati, v življenjskih ovirah videti potencial? Odgovore na vprašanja ponuja dokumentarni film ADHD.
Scenarij: Milica Prešeren, režiser: Primož Meško, direktorja fotografije in snemalca: Stojan Femec in Robert Doplihar, montažerka: Maja Gaspari.
