Gospodarstveniki Primorske 2015 v družbi dr. Mira Cerarja. Foto: Alan Radin Foto:
Gospodarstveniki Primorske 2015 v družbi dr. Mira Cerarja. Foto: Alan Radin Foto:
Slavnostni govorec na prireditvi je bil predsednik vlade. Foto: Alan Radin
Slavnostni govorec na prireditvi je bil predsednik vlade. Foto: Alan Radin

Prejemniki laskavega naslova gospodarstvenik Primorske 2015 so: predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić, direktor gradbenega podjetja CPG Gorica Kristjan Mugerli in lastnik treh mesnih podjetij Marko Prunk. Priznanje za posebne dosežke prejme Ivo Boscarol (Pipistrel), v kategoriji startupov pa podjetje Ensol 360. Nagrada za življenjsko delo gre letos v roke Vanje Lokarja, ki se je skoraj pol stoletja ukvarjal s prodajo kave, pred kratkim pa je omogočil odprtje Tržaškega knjižnega središča.

Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki bo tudi podelil nagrado za življenjsko delo. Z nagrajenci se bo o aktualnih gospodarskih vprašanjih pogovarjala novinarka Radia Koper Ingrid Kašca Bucik. Pogovoru se bo pridružil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Poslušalci Radia Koper lahko razglasitvi najbolj inovativnih in uspešnih gospodarstvenikov na Primorskem prisluhnejo v neposrednem prenosu ob 18. uri. Gledalci TV Koper pa si bodo lahko predstavitve nagrajencev ogledali v četrtek, 17. marca, ob 18. uri v oddaji Gospodarstvenik Primorske – portreti.

Laskavi naslovi letos podeljeni že 19. zapored
Akcija Gospodarstvenik Primorske, ki jo vodilne primorske medijske hiše letos organizirajo že 19. zapored, je izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva. Zasnovana je z namenom, da poudari presežke in pozitivne razvojne smeri v primorskem gospodarstvu, se odziva na sodobni trenutek in je občutljiva na aktualni gospodarski utrip.

Letošnje nagrajence predstavljamo v spodnji fotozgodbi.

Služba za odnose z javnostjo

RTV Slovenija

DRAGOMIR MATIĆ, predsednik uprave Luke Koper - Luka Koper je vedno na prepihu. V poldrugem letu, odkar jo vodi ekipa, ki je zrasla v podjetju, na čelu z Dragomirjem Matićem, pa je v jadrih očitno pravi veter. Rezultati so rekordni: leto 2015 lahko že označimo za leto zgodovinskih mejnikov. Skupni pretovor blaga je presegel 20 milijonov ton, najbolj strmo je rasel pretovor zabojnikov in avtomobilov ter soje. Povečali so tudi prihodke in čisti dobiček. Med najpomembnejše naložbe sodi poglobitev morskega dna v pristanišču, tako da lahko sprejmejo večje in bolj naložene kontejnerske ladje. Ob tem je pohvalno, da intenzivno zaposlujejo; v zadnjih dveh letih je službo v Luki dobilo več kot 100 ljudi, letos jih bo še 50. Med najbolj odmevnimi uspehi Dragomirja Matića je posel z nemškim avtomobilskim velikanom Daimler-Benzom, ki je Kopru zaupal vlogo glavnega južnega pristanišča za pretovor mercedesov. Koper bo morda že letos ujel Barcelono in postal največje avtomobilsko pristanišče v Sredozemlju. Še bodo rekordi, napovedujejo v Luki, a le, če bo rast dovoljevalo ozko železniško grlo med Koprom in Divačo. To pa je že druga zgodba.Foto: Zdravko Primožič / FPA
KRISTJAN MUGERLI, direktor gradbenega podjetja CGP Gorica - CPG Gorica, hčerinsko podjetje propadlega Primorja, sodi med štiri največja gradbena podjetja v državi. Ukvarja se večinoma z nizkimi gradnjami, petino prihodkov pa ustvari z visokimi gradnjami. Pred petimi leti je vodstvo družbe s takrat 218 zaposlenimi prevzel Kristjan Mugerli. Odtlej je družba stalno rasla. Prihodki od prodaje so iz 23 milijonov lani dosegli 85 milijonov evrov. Dobiček je dosegel tri milijone in pol evrov. Ob rasti prometa in dobička pa je zagotovo največji dosežek družbe dvakratno povečanje števila zaposlenih, na 420, večinoma iz domačega okolja. V letih največje krize v gradbeništvu je CPG pod vodstvom Kristjana Mugerlija zaposlovalo in pridobivalo posle po vsej državi. Kolektiv odlikuje znanje in kakovostno delo, njegovega direktorja pa ob vsem tem tudi zagnanost, predanost, iznajdljivost in pogumno soočanje s težkimi razmerami na trgu, ki družbo uvrščajo med izredno uspešne. Foto: Zdravko Primožič / FPA
MARKO PRUNK, lastnik treh mesnih podjetij, je svojo uspešno pot začel pred tridesetimi leti kot poslovodja v mesnici v Lokvi. Odlična lokacija v neposredni bližini italijanske meje in dobro ime, ki si ga je mesnica pridobila s kakovostjo mesa, delom in odnosom do strank, sta botrovali razcvetu dejavnosti. Po letu 1990 je Marko Prunk mesnico odkupil in postal samostojni podjetnik. Štiri leta zatem je svojo osnovno živilsko dejavnost razširil na gostinstvo in v središču Sežane odprl gostinski lokal. Tudi v naslednjih letih je vlagal, vse do danes, ko pod okriljem Marka Prunka delujejo tri podjetja: Postojnske mesnine, Mesarija Prunk ter Prunk Carni na italijanski strani, kjer ima 6 trgovin. Pod blagovno znamko Prunk je danes združenih kar 21 obratov. V Sloveniji zaposlujejo 100 ljudi, v Italiji pa 24. S svežim mesom in z mesnimi izdelki oskrbujejo maloprodajo, pa tudi javne ustanove, hotele in gostinske obrate na območju Ljubljane, Notranjske, Primorske in Goriške. Njihov cilj je BITI DOBER, NAJBOLJŠI. Foto: Zdravko Primožič / FPA
IVO BOSCAROL, lastnik in direktor podjetja Pipistrel - svetovni proizvajalec letal, je v svoji četrtstoletni zgodovini nizal uspeh za uspehom. Z vrhunskim znanjem in drznostjo pri iskanju rešitev je postal vodilni na svojem področju, kar dokazujejo številne nagrade in priznanja. Lansko leto je za družbo, ki je ena največjih slovenskih izvoznic, še posebej uspešno. Predvsem zaradi podpisa pogodbe z indijsko vojsko o dobavi skoraj 200 dvosedežnih letal, namenjenih šolanju letenja in letalske varnosti. To je bil največji dosedanji posamični posel v zgodovini Pipistrela. Pomeni socialno varnost za vse zaposlene in zagotavlja prihodnost družbi, ne glede na morebitne težave pri prodaji civilnih letal. Lastnik in direktor Pipistrela, Ivo Boscarol, stavi na razvojno delo na dolgi rok, na zaupanje zaposlenim, na globalno poslovanje in predvsem na to, da si cilje postavijo, kot pravi, previsoko; visoko si jih namreč postavljajo vsi. Za posebne dosežke je potrebna jasna vizija, je prepričan Boscarol, ki s svojo izjemno ekipo to stalno dokazuje. Foto: Zdravko Primožič / FPA
JERNEJ ČOPI IN MITJA ŠAFAR, soustanovitelja podjetja Ensol - Mlada, a za svoja leta izkušena podjetnika Jernej Čopi in Mitja Šafar sta leta 2013 skupaj s Švicarji ustanovila podjetje Ensol 360. Njegova osnovna dejavnost je inženiring in proizvodnja gokart stez za ljubitelje hitrosti in adrenalina. Naročnikom zagotovijo vse, kar potrebujejo za sodobno gokart stezo: od začetnih študij in projektiranja, do končne podobe steze, proizvodnje komponent, dostave na lokacijo, montaže same steze in svetovanja pri upravljanju kartodroma. Proizvodne prostore imajo v Kopru, a čisto vse izvozijo. Njihove stranke prihajajo z različnih koncev sveta, pohvalijo pa se lahko, da so progo postavili že na vseh kontinentih z izjemo Južne Amerike. Vsako leto beležijo 100-odstotno rast prihodkov, ustvarili so 200.000 evrov osnovnih sredstev. Podjetje Ensol 360 je nezadolženo in se financira iz lastnih virov. Je eno najuspešnejših v svoji panogi in eden redkih globalnih start upov, ki se ukvarja s proizvodnjo. Foto: Tomaž Primožič /FPA
VANJA LOKAR, Tržačan, po rodu iz Ajdovščine, podjetnik, ki je skoraj pol stoletja trgoval s kavo. Začel je z lesom, tako kot oče, a življenjska pot ga je kmalu popeljala v zanimiv, dinamičen posel s kavo, ki je za nafto najpomembnejše trgovsko blago na svetu. Z njo se je sprva spoznaval v tastovem podjetju, kasneje je postal polovični lastnik družbe Cogeco, konec 80-ih let prejšnjega stoletja pa so se odločili za nakup znane tržaške pražarne Cremcaffe. Podjetje je ves čas poslovalo zelo uspešno, do odhoda Vanje Lokarja v pokoj, ko se je s prodajo družb poslovil od trgovanja kavo. A iz posla ni povsem izpregel, še vedno se ukvarja z nepremičninami. Njegova posebna strast je porcelan, ki ga je oblikoval v dragoceno zbirko. Vanja Lokar je ljubitelj umetnin in kulture nasploh. Z nakupom prostorov v središču mesta je omogočil odprtje Tržaškega knjižnega središča, za katerega si želi, da bi postalo osrednje prizorišče slovenske identitete. Foto: Andraž Gombač