Zgodba o ženski, ki jo je v kolektivno zavest vtisnila predvsem v vseh časih pogosto uprizarjana in na novo izpraševana graška, Evripidova Medeja. Kolhijska princesa, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov.
Evripidovo zgodbo v glavnih obrisih povzema tudi Seneka, razlike med obema tragedijama so le v podrobnostih in v zaznamovanosti s kulturo in časom nastanka.
Radijska interpretacija
V Uredništvu igranega programa so tako v letošnjem letu pripravili novo radijsko igro Medeja … bom postala. Igro, ki je nastala po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel.
V glavnih vlogah boste lahko prisluhnili priznanim dramskim igralcem Nataši Barbari Gračner v vlogi Medeje, Primožu Pirnatu v vlogi Jazona in Radku Poliču - Racu v vlogi Kreonta ter zboru, ki ga vodi Boštjan Gombač, sestavljajo pa ga Maja Končar, Maja Sever, Saša Mihelčič, Klara Kastelec, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Žan Koprivnik in Sandi Pavlin.
Zvočno so radijsko igro obogatili tudi skladatelj Boštjan Gombač, harfist Eduardo Raon, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ter glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina.
Ko sem pred leti videla Natašo Barbaro na odru v vlogi Senekove Medeje, me je tako prevzela, da sem si zaželela Medejino zgodbo prenesti v radijski eter. Zanimala me je brezpogojna ženska vdanost ljubljenemu moškemu in ta tanka linija, ko se ljubezenska strast zaradi razočaranja spreobrne v maščevanje, divji požar, ki lahko uniči celotno vesolje. Razmišljala sem, kakšno življenje ima ženska, če je zapuščena, zaprta in med tujci osamljena ter osovražena; če jo zapusti njen moški, ki se iz strahu vda, postane lutka v rokah ljudstva; če ji nihče ne ponudi zaščite, ker vsi in vsak skrbi za svojo dobrobit; in všečnost vsem (ali vsaj večini). In če Seneka kot stoični filozof Medeji pripisuje iracionalnost, jo jaz peljem skozi emocionalne nevihte, notranjo akcijo, uničujočo vokalnost do odločitve, do povsem racionalne kritike družbe in egoističnega sveta.
Senekova Medeja v Drami SNG Ljubljana
Čeprav je bila Medeja prirejena in na novo interpretirana v drugem mediju, ima radijska Medeja pomembno predhodnico: slovensko prvo izvedbo Senekove Medeje v Drami SNG Ljubljana. Ta izvedba je s prvim slovenskim prevodom Senekove Medeje, ki je od Evripidove 500 let mlajša rimska dvojnica, sploh omogočila razmišljanje o radijski upodobitvi. O bistvenih razlikah med Evripidom in Seneko je prevajalka in dramaturginja gledališke prve izvedbe Jera Ivanc med drugim zapisala:
»Evripidov Jazon je bolj aroganten, hladen, Senekov bolj čuteč, še vedno predan Medeji in v nov zakon stopi iz strahu in v dobrobit svojih otrok. Evripidova Medeja se odloči za maščevanje zato, ker ji je Jazon z novo poroko vzel čast, pri Seneki pa je zanjo boleče predvsem izdajstvo ljubezni. Prav tako je umor otrok v Evripidovi Medeji namenjen predvsem kaznovanju Jazona, pri Seneki pa Medeja s svojim dejanjem kaznuje in pohabi tudi sebe.«
Interpretom pa še vedno ostaja izbor poudarjenega motiva:
Medeja – žrtev skorumpiranih družbenih razmer in intimnega izdajstva,
Medeja − okrutna maščevalka,
Medeja – ženska, ki ostaja zvesta sami sebi?
